Zastave držav sveta
Zastave svetovnih držav in informacije o državah

Maroko

Zastava Maroko
Zastava Maroko | Vlajky.org
Vlajka Maroka | Flag of Morocco | Flagge von Marokko | Bandera de Marruecos

 Deli na Facebooku    Deli na Twitteru  

Zastava za prenos v resolucijah



Ikona 88x59Zastava Maroko

Ikona 32x21Zastava Maroko

Maroko

Maroko – vrata v Afriko in most med celinama

Maroko, uradno Maroška kraljevina, je država, ki leži na skrajnem severozahodu Afrike, ob obalah Atlantskega oceana in Sredozemskega morja. Zaradi svoje strateške lege je skozi zgodovino igralo ključno vlogo kot stičišče kultur, trgovskih poti in civilizacij, povezujoč Afriko z Evropo in Bližnjim vzhodom. Njegova bogata zgodovina, raznolika geografija, živahna kultura in gostoljubni ljudje ga naredijo za izjemno privlačno destinacijo za popotnike in raziskovalce. Maroko je država kontrastov, kjer se visoke zasnežene gore srečujejo z vročimi puščavskimi prostranstvi, starodavna mesta s štiristoletno zgodovino pa stojijo ob modernih metropolah. Je država, ki ponuja nepozabno doživetje vsem, ki se odločijo odkrivati njene skrivnosti.

Prebivalstvo Maroka je sestavljeno predvsem iz Arabcev in Berberov, ki predstavljajo dve glavni etnični skupini. Berberji, avtohtoni prebivalci severne Afrike, so skozi stoletja ohranili svojo edinstveno kulturo, jezik in tradicije, čeprav so danes večinoma asimilirani v širšo maroško družbo. Arabsko-berberska mešanica je ustvarila bogato kulturno dediščino, ki se odraža v jeziku, umetnosti, glasbi in kulinariki. Uradni jezik je arabščina, vendar se široko govori tudi berberski jeziki, predvsem v goratih in ruralnih območjih. Poleg tega je zaradi zgodovinskih vezi in turizma razširjena tudi francoščina, ki je še vedno pomemben jezik v poslu in izobraževanju. V zadnjih letih se povečuje tudi uporaba angleščine, še posebej v turističnih središčih. Maroška družba je globoko povezana z islamom, ki je uradna vera in močno vpliva na vsakdanje življenje, kulturne običaje in pravni sistem. Večina prebivalstva je muslimanske vere, z manjšimi krščanskimi in judovskimi manjšinami, ki so del zgodovinske raznolikosti države. Demografsko je Maroko mlada država z visoko rodnostjo, kar pomeni, da večina prebivalstva spada v mlajše generacije. Ta mladostna energija se odraža v živahnosti mestnih središč in v prizadevanjih za gospodarski in socialni razvoj. Kljub gospodarskim izzivom, ki jih država zaznamuje, je maroško prebivalstvo znano po svoji gostoljubnosti, toplini in ponosu na svojo kulturo.

Zgodovina Maroka je dolga in zapletena, zaznamovana z neštetimi osvajanjih, dinastijami in kulturnimi vplivi. Prvi znani prebivalci območja so bili Berberi, ki so se naselili že v prazgodovini. V 7. stoletju pr. n. št. so Feničani ustanovili trgovske postojanke ob obali, ki so se kasneje razvile v pomembna mesta, kot je Kartagina. Rimljani so v 1. stoletju n. š. osvojili regijo in jo vključili v svoje cesarstvo, kar je pustilo sledi v arhitekturi in upravi. V 5. stoletju je območje preplavilo vandalsko kraljestvo, sledili pa so Bizantinci. Pravo preobrazbo je prinesel prihod islama v 7. stoletju. Arabci so prinesli novo vero, jezik in kulturo, ki sta se globoko zakoreninila v maroški družbi. Skozi stoletja so vladale številne muslimanske dinastije, vsaka s svojim edinstvenim pečatom. Idrisidska dinastija je v 8. stoletju vzpostavila prvo neodvisno maroško državo. Almoravidi in Almohadi so v 11. in 12. stoletju združili velik del severne Afrike in južne Španije pod svojo oblastjo, s čimer so Maroko postavili v središče močnega imperija. V tem obdobju so cveteli znanost, filozofija in umetnost, kar je pustilo neizbrisen pečat na maroški kulturi. Po obdobju razdrobljenosti so v 16. stoletju na oblast prišli Saadi, ki so se uspešno upirali evropskim vplivom. Njihov uspeh je nadaljevala dinastija Alauitov, ki vlada Maroku še danes. V 19. stoletju se je povečal pritisk evropskih sil, kar je vodilo v obdobje francoskega in španskega protektorata v začetku 20. stoletja. Maroko si je neodvisnost izboril leta 1956, odtlej pa se država postopoma razvija in modernizira, pri čemer ostaja zvesta svojim zgodovinskim koreninam.

Geografija Maroka je izjemno raznolika in ponuja osupljive naravne lepote. Država meji na Atlantski ocean na zahodu in Sredozemsko morje na severu, kar ji daje obsežno obalo s številnimi plažami, ribiškimi pristanišči in turističnimi letovišči. V notranjosti države se dvigajo mogočni gorovji – Atlas in Rif. Atlas, najdaljše gorovje v Afriki, se razteza od jugozahoda proti severovzhodu in vključuje najvišji vrh severne Afrike, Toubkal, ki se dviga do 4.167 metrov. Ti gorati predeli so dom številnim berberskim plemenom in ponujajo možnosti za pohodništvo, plezanje in odkrivanje skritih dolin ter tradicionalnih vasi. Severno od Atlasa leži rodovitna obalna ravnica, ki je center kmetijstva, predvsem pridelave žit, oljk in citrusov. Na jugovzhodu države se pokrajina postopoma spreminja v polsušne planote in naposled v prostrano Saharo, ki obsega vzhodni in južni del Maroka. Tu se razprostirajo neskončni sipine, oaze in kamnita puščava, ki ponujajo edinstveno izkušnjo v puščavskem okolju. Reke, kot so Oum Er-Rbia, Sebou in Draa, tečejo s planin proti oceanu in napajajo rodovitna območja. Klima v Maroku se razlikuje glede na regijo. Obalna območja imajo sredozemsko podnebje s toplimi, suhimi poletji in milimi, vlažnimi zimami. V notranjosti, zlasti v gorah, so zime lahko hladne in snežne, poletja pa vroča. Puščavska območja doživljajo ekstremne temperature, z zelo vročimi dnevi in hladnimi nočmi.

Gospodarstvo Maroka je mešano, z močnim poudarkom na kmetijstvu, turizmu in industriji. Kmetijstvo je še vedno pomemben sektor, ki zaposluje velik del prebivalstva in prispeva k izvozu. Glavni pridelki vključujejo žita, stročnice, oljke, citruse, sladkorno trs in zelenjavo. Maroko je tudi eden največjih proizvajalcev fosfatov na svetu, ki so ključni za proizvodnjo gnojil. Turizem je eden najhitreje rastočih sektorjev gospodarstva in pomemben vir deviznih prilivov. Obiskovalce privablja bogata zgodovina, kultura, slikovita pokrajina, plaže in puščavska doživetja. Glavna turistična središča vključujejo Marakeš, Fes, Casablanca, Rabat, Agadir in Essaouiro. Industrija se postopoma razvija, s poudarkom na tekstilni industriji, avtomobilski industriji, proizvodnji elektronskih komponent in predelavi hrane. Maroko je tudi pomembno središče za izvoz tekstila in avtomobilskih delov v Evropo. Poleg tega se država trudi razvijati obnovljive vire energije, predvsem sončno in vetrno energijo, s ciljem zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv. Pomembno vlogo igrajo tudi storitve, vključno s telekomunikacijami, bančništvom in transportom. Vlada si prizadeva za privabljanje tujih naložb in spodbujanje podjetništva, kar naj bi pripomoglo k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju in zmanjšanju brezposelnosti.

Turistične zanimivosti Maroka so neštete in zadovoljijo okus vsakega popotnika. Najbolj znano in priljubljeno mesto je Marakeš, s svojim živahnim trgovskim trgom Djemaa el-Fna, ki se zvečer prelevi v čarobno prizorišče uličnih izvajalcev, glasbenikov in prodajalcev hrane. Obiskovalci lahko raziskujejo tradicionalne medine z ozkimi uličicami, obiščejo čudovite vrtove, kot so Jardin Majorelle, in občudujejo arhitekturno bogastvo, kot je mošeja Koutoubia. Fes, najstarejše od štirih cesarskih mest, je znan po svoji izjemno ohranjeni medini, ki je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine. Tu se nahaja največja peš cona na svetu, kjer se obiskovalci lahko izgubijo med kožarnicami, lončarskimi delavnicami in starodavnimi mošejami. Casablanca, največje mesto Maroka, je sodobno in dinamično središče, znano po svoji veličastni mošeji Hasana II., ki se dviga nad Atlantskim oceanom, in po svoji art deco arhitekturi. Glavno mesto Rabat ponuja zgodovinske znamenitosti, kot je Kasbah of the Udayas, Hassanov stolp in kraljevi mavzolej. Za ljubitelje plaž in vodnih športov je Agadir na jugu države idealna destinacija, s svojimi širokimi peščenimi plažami in živahnim nočnim življenjem. Essaouira, slikovito obmorsko mesto, je znana po svoji utrjeni medini, pristanišču, kjer se zbirajo ribiči, in po svojem vetrovnem vremenu, ki privablja deskarje. Za tiste, ki iščejo avtentično doživetje, so obisk puščave v Merzougi ali Zagori obvezen. Tu se lahko zapeljete z osli ali džipi po sipinah, prenočite v tradicionalnih berberskih šotorih in opazujete nepozabne sončne zahode in vzhode. Gorovje Atlas ponuja možnosti za pohodništvo, obisk tradicionalnih berberskih vasi in odkrivanje naravnih lepot, kot so slapovi Ouzoud. Maroko ponuja nešteto priložnosti za doživetje bogate kulture, zgodovine in naravne lepote, ki ostanejo v spominu še dolgo po odhodu.

Informacije o države Maroko

Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.


Država Maroko (angleški Morocco) je na mestu/celine Áfrika. Maroko ima površino 446 550 km2 i 32 309 239 ljudi. Najvišja točka je višina 4 165 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Jebel Toubkal. Najnižja točka se nahaja na ravni -55 m.n.m.g. in se imenuje Sebkha Stroke. Država je organizacija ustavna monarhija in datum neodvisnosti Druga marec 1956. Glavno mesto se imenuje Rabat. Marokoje mednarodno kratico MO.

Maroko - gospodarstvo

Skupna bruto domači proizvod (BDP) 164 700 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 5 100 $. BDP raste 4.30 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 1.40 % letno. Maroko ima 11 540 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 32 309 239 ljudi). Brezposelnost je 8.90 %. Maroko vprašanja 5.50 % BDP za zdravstvo in 5,00 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 64.00 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 28 080 000 000 USD.

Maroko - demografija

Kot je predlagano zgoraj, Maroko ima 32 309 239 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 1.05 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 18.97. Vsaka mama je v povprečju 2.19 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 26.49 in maternalne umrljivosti 100.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 76.11 let. Stopnja umrljivosti je 4.76 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.

Maroko - promet in telekomunikacije

Maroko ima 58 256 km cest, 2 067 kilometrov železniških prog in 56 letališčih. Tukaj je registrirana 26 plovil.

Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Maroko je 36 554 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 3 566 000. Maroko ima 13 213 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 278 075 internetnih povezav. Maroko bila dodeljena domene prvega reda .ma.

Maroko - energetika

Maroko letno porabi 22 210 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 20 090 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 6 164 000 kW. Maroko izvoz 0 kWh in uvoz 4 623 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 67.6 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 4.1 %, hidroelektrarne: 20.8 %. V državi Maroko se vsako leto obirajo 5 500 sodčkov nafte.

Ključne besede: energetika, Seznam držav, svetovne države, promet in telekomunikacije, zastave držav na svetu, Zastava Maroko, demografija, Maroko, vse oznake, nacionalne zastave, gospodarstvo, zastave, zastave držav, informacije, zastavo države, državne zastave, seznam zastav, politike.