Afganistan
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 |  |
| Ikona 32x21 |  |
Afganistan
Afganistan: Dežela zgodovine, boj in nepopustljivega duha
Afganistan, država s kompleksno in pogosto tragično zgodovino, leži v osrčju Azije, na križišču starodavnih civilizacij in trgovskih poti. Njegova lega, ki je skozi stoletja privabljala osvajalce in trgovce, je oblikovala njegovo kulturo, politiko in identiteto. Ta obsežna dežela, ki jo pogosto zaznamujejo konflikti in nestabilnost, skriva tudi bogato dediščino, osupljivo geografijo in nepopustljive ljudi, katerih duh kljub vsem preizkušnjam ostaja močan. Razumevanje Afganistana zahteva globok vpogled v njegovo preteklost, prepoznavanje njegovih geografskih značilnosti ter razumevanje kompleksnosti njegovega prebivalstva in gospodarstva.
Prebivalstvo: Mozaik kultur in jezikov
Prebivalstvo Afganistana je izjemno raznoliko, sestavljeno iz številnih etničnih skupin, ki govorijo različne jezike in imajo svoje edinstvene kulturne tradicije. Največja etnična skupina so Paštuni, ki predstavljajo med 35% in 40% prebivalstva. Naseljeni so predvsem na jugu in vzhodu države ter tradicionalno veljajo za „gospodarje“ dežele. Njihova kultura je globoko zakoreninjena v plemenskih običajih in strogi častni kodi, znani kot „paštunvali“. Sledijo jim Tadžiki, ki tvorijo okoli 25% prebivalstva, večinoma naseljeni v severnih in vzhodnih regijah, zlasti v dolini Pandžšir. Njihov jezik, tadžiščina, je bližnji sorodnik perzijščine, kar odraža njihove kulturne in zgodovinske vezi z Iranom. Tretja največja skupina so Hazari, ki predstavljajo približno 10% do 15% prebivalstva in so tradicionalno naseljeni v osrednjih gorah, regiji Hazaradžat. Hazari so večinoma šiitski muslimani, kar jih ločuje od večinskih sunitskih muslimanov v državi, in so se skozi zgodovino pogosto soočali z diskriminacijo in preganjanjem. Med drugimi pomembnimi etničnimi skupinami so Uzbeki, ki živijo na severu, Turkmeni, ki so prav tako naseljeni na severu ob meji z Uzbekistanom in Turkmenistanom, in Baluchi, ki živijo na jugozahodu ob meji z Iranom in Pakistanom. Ta etnična raznolikost, čeprav bogata, je v preteklosti pogosto vodila do napetosti in konfliktov, saj različne skupine tekmujejo za politično moč in vpliv. Večina Afganistancev je muslimanov, večinoma sunitov, z manjšino šiitov, predvsem med Hazarci. Islam igra osrednjo vlogo v življenju večine Afganistancev, oblikuje njihove družbene norme, moralne vrednote in vsakdanje prakse. Kljub dolgoletnim konfliktom in izseljevanju je afganistanska diaspora znatna, z velikimi skupnostmi, ki živijo v Pakistanu, Iranu, Evropi in Severni Ameriki.
Zgodovina: Dežela osvajanj in uporov
Afganistanska zgodovina je dolga in burna, polna vzponov in padcev imperijev ter neštetih bojev za neodvisnost. Regija je bila že od nekdaj pomembna tranzitna točka in je bila pod vplivom številnih velikih sil. V 7. stoletju pr. n. št. je bila del Ahemenidskega cesarstva, kasneje pa jo je osvojil Aleksander Veliki v 4. stoletju pr. n. št. Po njegovi smrti je postala del Selevkidskega cesarstva, nato pa so se na tem območju zvrstili Baktrijski Grki, Kušani, ki so pustili pomembne budistične sledi, in Sasanidi. V 7. stoletju n. št. je regija doživela arabske osvojitve in širitev islama. Srednjeveška zgodovina je zaznamovana z vzponom in padcem raznih dinastij, vključno s Ghaznavidi in Ghuridi, ki so pustili pomemben kulturni pečat. V 13. stoletju je Afganistan postal del Mongolskega cesarstva pod vodstvom Džingis kana, kar je prineslo obdobje uničenja, a tudi nove trgovske poti. V 18. stoletju se je začel oblikovati sodobni Afganistan z vzponom dinastije Durrani in ustanovitvijo afganistanskega kraljestva. V 19. stoletju je Afganistan postal bojišče za interese britanskega in ruskega imperija v „Veliki igri“, kar je vodilo v prvo in drugo angleško-afganistansko vojno, v katerih je država uspela ohraniti svojo neodvisnost, čeprav z znatnimi ozemeljskimi izgubami. V 20. stoletju je Afganistan doživel obdobje modernizacije pod kraljem Amanulahom Kanom, ki je poskušal izvesti obsežne reforme, vendar je bil strmoglavljen. Po obdobju politične nestabilnosti je leta 1973 prišlo do državnega udara, ki je odpravil monarhijo. Leta 1979 je sovjetska invazija sprožila dolgo in krvavo vojno, ki je povzročila ogromno uničenje in begunstvo. Po umiku Sovjetov je državo zajela državljanska vojna med različnimi mudžahedinskimi frakcijami, ki se je končala z vzponom talibanskega gibanja leta 1996. Talibani so vzpostavili strogi islamistični režim, ki je trajal do leta 2001, ko je mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA strmoglavila njihovo oblast po terorističnih napadih 11. septembra. Sledilo je dolgo obdobje obnove in poskusa izgradnje demokratične države, vendar je varnostna situacija ostala negotova, kar je leta 2021 vodilo v ponoven prevzem oblasti s strani talibanov.
Geografija: Gorovja, puščave in reke
Afganistanska geografija je osupljivo raznolika, zaznamovana predvsem z mogočnimi gorovji Hindukuš, ki se razteza čez večino države in se dviga do višin preko 7000 metrov. Ta gorovja so naravna ovira, ki deli državo na različne regije in vpliva na podnebje ter prometne povezave. Najvišji vrh je Noshak (7.495 m) na meji s Pakistanom. Južni in zahodni deli države so večinoma suhi in gorski, z obsežnimi puščavami, kot je Dašti Margo (Puščava smrti). Na severu se razprostirajo rodovitne ravnice, ki jih napajajo reke, ki izvirajo v gorah. Najpomembnejša reka je Helmand, ki teče proti jugu in se izliva v jezero Hamun na meji z Iranom. Druge pomembne reke vključujejo Amu Darjo na severu, ki tvori mejo z Uzbekistanom in Tadžikistanom, in Hari Rud na zahodu. Podnebje je celinsko, z vročimi poletji in mrzlimi zimami, še posebej v gorah. Padavine so redke, kar še dodatno poudarja pomen rek za kmetijstvo. Naravne danosti Afganistana, kot so gorovja in rodovitne doline, so skozi zgodovino vplivale na poselitev, kmetijstvo in razvoj transportnih poti.
Gospodarstvo: Izzivi in potenciali
Afganistansko gospodarstvo je že dolgo časa v težavah, močno prizadeto zaradi desetletij vojn, nestabilnosti in korupcije. Glavna gospodarska dejavnost je kmetijstvo, ki zaposluje večino prebivalstva. Gojijo predvsem pšenico, koruzo, riž, sadje (predvsem grozdje, marelice in granatna jabolka) in oreščke. Afganistan je tudi vodilni proizvajalec opija, ki je osnova za proizvodnjo heroina, kar predstavlja pomemben, a nezakonit vir dohodka za številne kmete in oborožene skupine. Zelo pomembna je tudi reja živine, predvsem ovac in koz. Poleg kmetijstva država razpolaga z bogatimi naravnimi viri, vključno z bakrom, železovo rudo, zlati, srebrni, litijem in zemeljskim plinom. Vendar pa je izkoriščanje teh virov ovirano zaradi pomanjkanja infrastrukture, varnosti in naložb. Industrija je slabo razvita in se v glavnem osredotoča na predelavo kmetijskih pridelkov, proizvodnjo tekstila in preprostih obrtniških izdelkov. Velik del afganistanskega gospodarstva je odvisen od tuje pomoči, ki je ključna za financiranje javnih storitev in razvojnih projektov. Po ponovnem prevzemu oblasti s strani talibanov se je gospodarska situacija še poslabšala, saj so mednarodne finančne institucije zamrznile sredstva, kar je povzročilo naraščanje revščine in brezposelnosti.
Turistične zanimivosti: Skrite bisere dežele
Kljub svoji burni zgodovini in varnostnim izzivom je Afganistan dežela z izjemnim zgodovinskim in kulturnim bogastvom ter osupljivo naravno lepoto, ki bi lahko privabila številne turiste v drugačnih okoliščinah. Med najbolj znanimi zgodovinskimi lokacijami je Bamyan, nekoč pomembno budistično središče, znano po svojih uničenih stoječih kipih Bude, ki so bili simbol verske tolerance in umetniškega dosežka. V bližini se nahaja tudi mesto Šahr-e Gholghola, arheološko najdišče z ostanki starodavnih utrdb. Herat na zahodu države je bil skozi zgodovino pomembno kulturno in trgovsko središče, znan po svoji veliki mošeji, citadeli in bogati književni tradiciji. V bližini Herata se nahaja tudi Gozgan, pokrajina z bogato zgodovino in potencialno turistično privlačnostjo. Kabul, glavno mesto, ponuja vpogled v sodobni Afganistan, s svojimi bazarji, Baburjevimi vrtovi in narodnim muzejem, čeprav je njegova podoba močno zaznamovana s konflikti. Pandžširska dolina, znana po svoji naravni lepoti in kot zadnje uporišče proti sovjetski okupaciji, ponuja možnosti za pohodništvo in raziskovanje. V gorah Hindukuš se skrivajo številni skriti zakladi, ki bi lahko privabili avanturistične popotnike. Žal pa je obisk teh krajev danes izjemno tvegan in nevaren, kar omejuje turizem na zelo majhno število pogumnih raziskovalcev.
Afganistan je dežela, ki se bori za svojo prihodnost, polna zgodovine, odpornosti in nepopustljivega duha svojih ljudi. Njegova prihodnost ostaja negotova, vendar bogastvo njegove kulture, zgodovine in naravnih lepot ostaja neizpodbitno. Razumevanje Afganistana zahteva empatijo, potrpežljivost in priznanje kompleksnosti, ki jo ta fascinantna dežela predstavlja.
Informacije o države Afganistan
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Afganistan (angleški Afghanistan) je na mestu/celine Južna Azija. Afganistan ima površino 652 230 km2 i 30 419 928 ljudi. Najvišja točka je višina 7 485 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Nowshak. Najnižja točka se nahaja na ravni 258 m.n.m.g. in se imenuje Amu Darja. Država je organizacija Islamska republika in datum neodvisnosti 19. avgust 1919. Glavno mesto se imenuje Kabul. Afganistanje mednarodno kratico AF.
Afganistan - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 30 110 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 1 000 $. BDP raste 5.70 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 7.70 % letno. Afganistan ima 15 000 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 30 419 928 ljudi). Brezposelnost je 35.00 %. Afganistan vprašanja 7.40 % BDP za zdravstvo in 1,90 % BDP za vojaške. Skupni znesek tujega dolga je 1 280 000 000 USD.
Afganistan - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Afganistan ima 30 419 928 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 2.22 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 39.30. Vsaka mama je v povprečju 5.64 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 121.63 in maternalne umrljivosti 460.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 49.72 let. Stopnja umrljivosti je 14.59 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Afganistan - promet in telekomunikacije
Afganistan ima 42 150 km cest in 52 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 1 200 km.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Afganistan je 17 558 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 13 500. Afganistan ima 1 000 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 121 internetnih povezav. Afganistan bila dodeljena domene prvega reda .af.
Afganistan - energetika
Afganistan letno porabi 2 226 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 913 100 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 489 100 kW. Afganistan izvoz 0 kWh in uvoz 1 377 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 23.5 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 76.5 %.
Ključne besede: zastavo države, gospodarstvo, državne zastave, zastave držav na svetu, zastave držav, zastave, informacije, seznam zastav, nacionalne zastave, demografija, promet in telekomunikacije, Afganistan, vse oznake, energetika, Seznam držav, svetovne države, Zastava Afganistana, politike.