Fidži
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 |  |
| Ikona 32x16 |  |
Fidži
Fidži: Biserni otok v Pacifiku
Fidži, otočna država v Melaneziji v južnem Pacifiku, je znana po svojih sanjskih plažah, turkiznih vodah in bogati kulturi. Sestavljena iz več kot 300 otokov, od katerih jih je približno 100 naseljenih, je ta otoška država raj za popotnike, ki iščejo sprostitev in pustolovščine. Glavno mesto Suva, ki se nahaja na otoku Viti Levu, je živahno središče z modernimi zgradbami, tržnicami in galerijami, ki ponosno predstavljajo fidžijsko umetnost in obrt. Fidži je bil nekoč kolonija Združenega kraljestva, neodvisnost pa je dosegel leta 1970. Danes je parlamentarna republika s predsednikom kot vodjo države in predsednikom vlade kot vodjo vlade.
Prebivalstvo in kultura
Prebivalstvo Fidžija je raznoliko, sestavljeno predvsem iz Melanezijkcev in Indijcev, ki so se na otoke priselili v 19. stoletju kot delavci na plantažah sladkornega trsa. Ta mešanica kultur se odraža v glasbi, plesu, hrani in oblačilih Fidžijcev. Melanezijska kultura je globoko povezana z naravo in tradicijo, medtem ko indijska kultura prinaša s seboj bogastvo verskih praks, kulinaričnih specialitet in živahnih festivalov. Večina prebivalstva govori fidžijščino ali hindijščino, angleščina pa je uradni jezik in se široko uporablja v poslu in turizmu. Fidžijci so znani po svoji gostoljubnosti in prijaznosti, kar naredi obisk te otoške države še posebej prijeten. Tradicionalni obred pitja kave „kava“ je pomemben družbeni dogodek, ki združuje ljudi in krepi medsebojne vezi.
Zgodovina
Zgodovina Fidžija sega tisoče let nazaj, ko so otoke prvič naselili Melanezijkci. Evropski raziskovalci, kot je kapitan James Cook, so obiskali Fidži v 18. stoletju, vendar so se resnejši stiki začeli v 19. stoletju z misijonarji in trgovci. V tem obdobju so se na otokih odvijali tudi spopadi med različnimi plemeni. Leta 1874 je bil Fidži uradno razglašen za britansko kolonijo, kar je prineslo obdobje stabilnosti in gospodarskega razvoja, predvsem s povečanjem pridelave sladkornega trsa. S prihodom indijskih delavcev se je prebivalstvo Fidžija spremenilo. Po drugi svetovni vojni se je začelo gibanje za neodvisnost, ki je kulminiralo v pridobitvi samostojnosti leta 1970. V naslednjih desetletjih je Fidži doživel več političnih preobratov, vključno z vojaškimi udari, vendar je danes demokratična država, ki se osredotoča na razvoj turizma in drugih gospodarskih sektorjev.
Geografija
Fidži se nahaja v južnem Pacifiku, približno 2.000 kilometrov severno od Nove Zelandije. Otočje obsega več kot 300 otokov, od katerih jih je približno 100 naseljenih. Največja otoka sta Viti Levu in Vanua Levu, ki predstavljata večino kopenske površine in prebivalstva. Večina otokov je vulkanskega izvora, z goratimi notranjostmi, bujnimi tropskimi gozdovi in osupljivimi obalnimi črtami s peščenimi plažami in koralnimi grebeni. Klima je tropska, z visoko vlažnostjo in temperaturami, ki se gibljejo med 25 in 30 stopinj Celzija vse leto. Glavna sezona je od maja do oktobra, ko je manj dežja in vlage, medtem ko od novembra do aprila lahko pričakujemo več padavin in potencialne tropske nevihte.
Industrija in gospodarstvo
Gospodarstvo Fidžija temelji predvsem na turizmu, ki je pomemben vir prihodkov in zaposlovanja. Obiskovalce privlačijo čudovite plaže, potapljanje, jadranje in bogata podvodna flora in favna. Poleg turizma sta pomembna tudi izvoz sladkornega trsa in zlata. Kmetijstvo, ribištvo in lahka industrija prav tako prispevajo k gospodarstvu. Vlada Fidžija si prizadeva za diverzifikacijo gospodarstva in spodbujanje naložb v nove sektorje, kot so obnovljivi viri energije in tehnologija. Kljub gospodarskemu razvoju se Fidži sooča z izzivi, kot so vpliv podnebnih sprememb, ki ogrožajo obalne ekosisteme in turistično infrastrukturo, ter potreba po izboljšanju infrastrukture na oddaljenih otokih.
Turistične zanimivosti
Fidži ponuja nešteto možnosti za raziskovanje in doživetja. Eden najbolj priljubljenih krajev je otočje Mamanuca, znano po svojih idiličnih plažah, čistih vodah in odličnih pogojih za deskanje. Tu se nahajajo tudi številna luksuzna letovišča in manjši otoki, kot je otok Malolo, ki ponuja zasebnost in mir. Otočje Yasawa je še ena izjemna destinacija, ki privablja obiskovalce s svojimi apnenčastimi jamami, turkiznimi lagunami in možnostmi za potapljanje in snorkljanje. Na otoku Viti Levu je vredno obiskati glavno mesto Suva z njegovimi živahnimi tržnicami, Narodnim muzejem Fidžija in botaničnimi vrtovi. Za tiste, ki iščejo pustolovščine, so na voljo možnosti za rafting po reki Navua, pohodništvo po tropskih gozdovih in obisk tradicionalnih vasic, kjer lahko spoznate lokalno kulturo in običaje. Ne smemo pozabiti na otok Taveuni, znan kot „otok vrtov“, ki ponuja osupljive slapove, bujne tropske gozdove in možnost obiska „Dnevnika 90. poldnevnika“. Potapljanje in snorkljanje sta na Fidžiju izjemno priljubljena zaradi bogastva koralnih grebenov in pisanega morskega življenja.
Fidži je destinacija, ki ponuja nekaj za vsakogar – od sprostitve na plaži do pustolovščin v naravi in potopitve v bogato kulturo. Je kraj, kjer se čas zdi, da teče počasneje, in kjer vas prijaznost domačinov hitro osvoji. Obisk Fidžija je nepozabno doživetje, ki vas bo pustilo z željo po vrnitvi v ta tropski raj.
Informacije o države Fidži
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Fidži (angleški Fiji) je na mestu/celine Oceania. Fidži ima površino 18 274 km2 i 890 057 ljudi. Najvišja točka je višina 1 324 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Tomanivi. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Tihi ocean. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 10. oktober 1970. Glavno mesto se imenuje Suva (na Viti Levu). Fidžije mednarodno kratico FJ.
Fidži - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 4 186 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 4 700 $. BDP raste 2.00 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 8.70 % letno. Fidži ima 335 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 890 057 ljudi). Brezposelnost je 7.60 %. Fidži vprašanja 9.70 % BDP za zdravstvo in 1,90 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 48.80 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 258 700 000 USD.
Fidži - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Fidži ima 890 057 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 0.77 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 20.70. Vsaka mama je v povprečju 2.58 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 10.73 in maternalne umrljivosti 26.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 71.59 let. Stopnja umrljivosti je 5.93 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Fidži - promet in telekomunikacije
Fidži ima 3 440 km cest, 597 kilometrov železniških prog in 28 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 203 km. Tukaj je registrirana 11 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Fidži je 727 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 129 800. Fidži ima 114 200 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 22 754 internetnih povezav. Fidži bila dodeljena domene prvega reda .fj.
Fidži - energetika
Fidži letno porabi 753 400 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 869 100 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 219 100 kW. Fidži izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 54.8 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 6.4 %, hidroelektrarne: 38.8 %.
Ključne besede: Seznam držav, Fidži, nacionalne zastave, zastave, demografija, promet in telekomunikacije, zastave držav na svetu, zastave držav, informacije, svetovne države, državne zastave, vse oznake, seznam zastav, Zastava Fidži, gospodarstvo, zastavo države, energetika, politike.