Marshallovi otoki
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x46 |  |
| Ikona 32x17 |  |
Marshallovi otoki
Marshallovi otoki: Biserni verižniki Tihega oceana
Marshallovi otoki, uradno Republika Marshallovi otoki, predstavljajo samostojno otoško državo v Mikroneziji, ki se nahaja v zahodnem Tihem oceanu. Ta arhipelag, sestavljen iz 34 atolov in 1152 otokov, se razprostira na območju, ki je večje od celotne ZDA, vendar je kopenska površina nepomembno majhna, le okoli 181 kvadratnih kilometrov. Geografsko so Marshallovi otoki del večjega območja Mikronezije in ležijo med Havaji na vzhodu in Marianskimi otoki na zahodu. Njihova strateška lega v Pacifiku je v zgodovini pustila globok pečat, od prvih naseljencev do sodobnih političnih in gospodarskih izzivov. Osupljiva naravna lepota, ki jo zaznamujejo turkizne lagune, bele peščene plaže in bogat podvodni svet, jih uvršča med skrite dragulje Pacifika, čeprav se morajo soočati z resnimi okoljskimi grožnjami, predvsem zaradi naraščajočih morskih gladin.
Prebivalstvo Marshallovih otokov je v veliki večini domače, Marshallese, ki govorijo svoj lastni mikronezijski jezik. Vendar pa se zaradi zgodovinskih vezi in mednarodnih odnosov na otokih nahaja tudi manjše število tujcev, predvsem Američanov in Azijcev. Prebivalstvo, ki šteje okoli 42.000 ljudi, je skoncentrirano predvsem na dveh najbolj razvitih atolih, Majuro, ki je glavno mesto, in Ebeye, ki je znano kot „azijsko mesto“ zaradi svoje gostote poselitve in mešane populacije. Marshallese kultura je globoko povezana z oceanom in tradicijami, ki se prenašajo iz roda v rod. Ključni elementi njihove kulture vključujejo pomorsko znanje, umetnost tkanja in bogato ustno izročilo. Večina prebivalstva se ukvarja s ribolovom, kmetijstvom (predvsem pridelavo kokosa) in delom v javni upravi ali v storitvenem sektorju. V zadnjih desetletjih je prišlo do pomembne selitve iz bolj oddaljenih atolov na Majuro in Ebeye, kar je povzročilo povečano urbanizacijo in s tem povezane socialne in ekonomske izzive.
Zgodovina Marshallovih otokov je dolga in kompleksna, segajoča tisoče let nazaj, ko so jih naselili polinezijski in mikronezijski pomorščaki. Ti prvi naseljenci so prinesli s seboj napredno znanje o navigaciji, ribolovu in gradnji, kar jim je omogočilo, da so se uspešno prilagodili življenju na teh oddaljenih otokih. Evropski stik se je zgodil v 16. stoletju, vendar je resničen kolonialni vpliv postal opazen šele v 19. stoletju. Leta 1885 so Nemci razglasili protektorat nad otoki, kar je pomenilo začetek obdobja evropske vladavine. Po prvi svetovni vojni so otoki prešli pod upravo Japonske kot del Mandatskega ozemlja Južnega morja. Med japonsko vladavino so bili otoki pomembno strateško oporišče, zlasti med drugo svetovno vojno, ko so bili priča številnim bitkam med ameriškimi in japonskimi silami. Ameriška vojska je po vojni prevzela nadzor nad otoki in jih vključila v območje Skrbniškega ozemlja Pacifiških otokov. V tem obdobju so Marshallovi otoki postali prizorišče obsežnih jedrskih poskusov Združenih držav Amerike, vključno s testom bombe „Castle Bravo“ leta 1954, ki je imel uničujoče posledice za okolje in prebivalstvo nekaterih atolov, kot je Bikini. Leta 1979 so Marshallovi otoki pridobili notranjo samoupravo, leta 1986 pa so sklenili sporazum o prosti pridružitvi z Združenimi državami Amerike, kar jim je prineslo neodvisnost, medtem ko so ZDA ohranile določene obrambne in gospodarske vezi. Ta sporazum še vedno močno vpliva na gospodarstvo in politiko države.
Gospodarstvo Marshallovih otokov je v veliki meri odvisno od zunanje pomoči, predvsem s strani Združenih držav Amerike, ter od ribištva in turizma. Kljub omejenim naravnim virom in majhni kopenski površini država stremi k diverzifikaciji gospodarstva. Ribolov, zlasti tuna, predstavlja pomemben vir prihodkov, tako s prodajo izvoza kot z licenciranjem tujih ribiških ladij. Pridelava kokosa za kopre in kokosovo olje je tradicionalna gospodarska dejavnost, ki pa je v zadnjih letih nekoliko upadla. Turizem, čeprav še ni tako razvit kot na nekaterih drugih pacifiških otokih, ima velik potencial. Obiskovalce privlačijo čudovite plaže, čisto morje, bogat podvodni svet za potapljanje in snorkljanje ter zgodovinske lokacije, povezane z drugo svetovno vojno. Vendar pa omejena letalska povezljivost in pomanjkanje sodobne infrastrukture predstavljajo izziv za nadaljnji razvoj turističnega sektorja. Država se prav tako trudi razvijati druge sektorje, kot so storitve, gradbeništvo in mala podjetja, vendar so ti sektorji še vedno v povojih. Veliko prebivalcev je zaposlenih v javni upravi, ki jo financira predvsem zunanja pomoč.
Turistične zanimivosti na Marshallovih otokih so predvsem povezane z njihovo osupljivo naravno lepoto in bogato zgodovino. Glavno mesto Majuro ponuja vpogled v sodobno življenje na otokih, z lokalnimi tržnicami, vladnimi zgradbami in nekaj hoteli. Glavna atrakcija na Majuru je verjetno Laguna Majuro, ki je idealna za vodne športe, ribolov in sprostitev na plaži. Za ljubitelje zgodovine so pomembne lokacije, povezane z drugo svetovno vojno, kot so ostanki vojaških utrdb in potopljene ladje, ki so privlačne za potapljače. Atol Bikini, ki je postal znan po jedrskih poskusih, je danes priljubljena destinacija za potapljače, ki želijo raziskati legendarni potopljeni letalonosilki USS Saratoga. Kljub nevarnostim, ki jih predstavljajo ostanki jedrskega orožja, je Bikini znan po izjemno čisti vodi in bogatem morskem življenju. Atol Kwajalein je znan po svoji ameriški vojaški bazi, vendar je del atola dostopen tudi za turiste, ki jih zanimajo zgodovinske znamenitosti in mirnejše okolje. Drugi manj poseljeni atoli ponujajo bolj pristno izkušnjo otoškega življenja, kjer obiskovalci lahko spoznajo lokalno kulturo, se naučijo tradicionalnih obrti in uživajo v neokrnjeni naravi. Marshallovi otoki ponujajo edinstveno izkušnjo za tiste, ki iščejo odmaknjeno destinacijo, stran od množičnega turizma, z bogato zgodovino in neverjetno naravno lepoto, ki jo je treba odkriti. Vendar pa je pomembno opozoriti na izzive, s katerimi se država sooča, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami in naraščajočimi morskimi gladinami, ki ogrožajo prihodnost teh idiličnih otoških držav.
Informacije o države Marshallovi otoki
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Marshallovi otoki (angleški Marshall Islands) je na mestu/celine Oceania. Marshallovi otoki ima površino 181 km2 i 68 480 ljudi. Najvišja točka je višina 10 metrov nad morsko gladino. in se imenuje bezejmenné místo on Likiep. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Tihi ocean. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 21. oktober 1986. Glavno mesto se imenuje Majuro. Marshallovi otokije mednarodno kratico RM.
Marshallovi otoki - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 133 500 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 2 500 $. BDP raste -0.30 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 12.90 % letno. Marshallovi otoki ima 14 680 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 68 480 ljudi). Brezposelnost je 36.00 %. Marshallovi otoki vprašanja 2.50 % BDP za zdravstvo .Skupni znesek tujega dolga je 87 000 000 USD.
Marshallovi otoki - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Marshallovi otoki ima 68 480 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 1.87 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 28.14. Vsaka mama je v povprečju 3.37 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 22.93 .Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 72.03 let. Stopnja umrljivosti je 4.31 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Marshallovi otoki - promet in telekomunikacije
Marshallovi otoki ima 2 028 km cest in 15 letališčih. Tukaj je registrirana 1 593 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Marshallovi otoki je 3 800. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 4 400. Marshallovi otoki ima 2 200 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 3 internetnih povezav. Marshallovi otoki bila dodeljena domene prvega reda .mh.
Marshallovi otoki - energetika
.
Ključne besede: nacionalne zastave, zastave, Seznam držav, zastavo države, demografija, seznam zastav, državne zastave, Marshallovi otoki, Zastava Marshallovi otoki, zastave držav, zastave držav na svetu, energetika, informacije, vse oznake, svetovne države, gospodarstvo, promet in telekomunikacije, politike.