Grenlandija

Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 | ![]() |
| Ikona 32x21 | ![]() |
Grenlandija
Grenlandija: Največji otok na svetu, dežela ledu in neokrnjene narave
Grenlandija, ki se nahaja v severnem Atlantskem oceanu, je največji otok na svetu in avtonomna danska . Je dežela skrajnosti, kjer se ledeniki srečujejo z morjem, kjer sonce ne zaide več mesecev in kjer se življenje odvija v ritmu narave. Kljub svoji ogromni velikosti je Grenlandija redko poseljena, z večino prebivalstva, ki živi ob obali, kjer se led umika morju. Ta članek bo pobliže predstavil to fascinantno deželo, njeno zgodovino, geografijo, industrijo in turistične znamenitosti.
Geografija in podnebje: Kraljestvo ledu in vetra
Geografsko je Grenlandija izjemno zanimiva. Skoraj 80% njene površine prekriva ogromen ledeni pokrov, ki je drugi največji na svetu po Antarktiki. Ta ledeni pokrov, ki se v povprečju giblje okoli 1,5 kilometra v debelino, je ključen za globalno podnebje in dvig morske gladine. Ledeni pokrov se počasi premika proti obali, kjer se odlomijo ogromni ledeniki in tvorijo znamenite ledene gore, ki plujejo po severnih morjih. Obalni pas, ki ni pokrit z ledom, je skalnat in gorski, z globokimi fjordi, ki se zajezujejo v notranjost otoka.
Podnebje na Grenlandiji je arktično, kar pomeni dolge, hladne zime in kratka, hladna poletja. Temperature pozimi lahko padejo krepko pod –30°C, medtem ko poletne temperature redko presežejo 10°C. Vetrovi so pogosti in lahko izjemno močni, kar še dodatno prispeva k občutku divje in neokrnjene narave. Na nekaterih območjih se poleti pojavi polnočno sonce, ko sonce ne zaide več mesecev, medtem ko pozimi nastopi polarna noč, ko je sonce pod obzorjem. Ta ekstremna nihanja v svetlobi in temperaturi imajo globok vpliv na življenje na otoku.
Zgodovina: Od starih lovcev do sodobne avtonomije
Zgodovina Grenlandije je bogata in sega tisoče let nazaj. Prvi naseljenci so bili verjetno lovci iz Azije, ki so se na otok zatekli v iskanju hrane. Okoli leta 985 je norveški Viking Erik Rdeči, izgnan iz Islandije, priplul na Grenlandijo in ustanovil prve norveške naselbine na jugozahodni obali. Te norveške kolonije so obstajale več stoletij, a so sčasoma propadle, verjetno zaradi kombinacije podnebnih sprememb, bolezni in odrezanosti od Evrope.
V 18. stoletju je Danska ponovno kolonizirala Grenlandijo in otok je postal danska kolonija. Danska je vzpostavila trgovinske odnose in začela uvajati krščanstvo med domače prebivalstvo, Inuite. V 20. stoletju je Grenlandija postopoma pridobivala večjo avtonomijo. Leta 1953 je Grenlandija postala integralni del Kraljevine Danske, leta 1979 pa je dobila široko avtonomijo, s čimer se je vzpostavila lastna vlada in parlament. Danes Grenlandija nadaljuje pot proti večji suverenosti, pri čemer pa ohranja tesne vezi z Dansko.
Prebivalstvo: Inuit in sodobno življenje
Danes na Grenlandiji živi okoli 56.000 ljudi, kar jo uvršča med najredkeje poseljene države na svetu. Večina prebivalstva je potomcev Inuitov, avtohtonih prebivalcev Arktike, ki so se na otok priselili pred tisoči let. Inuitov kultura je močno povezana z naravo, lovom in ribolovom. Kljub modernizaciji in vplivu zahodne kulture, Inuitov tradicije, jezik (kalaallisut) in način življenja še vedno igrajo pomembno vlogo v grenlandski identiteti.
Poleg Inuitov na Grenlandiji živi tudi manjše število Danskih priseljencev, ki so zaposleni v upravi, turizmu in drugih sektorjih. Velika večina prebivalstva živi v manjših mestih in vaseh ob obali, kjer je življenje organizirano okoli ribištva in javnih služb. Glavno mesto je Nuuk, ki je hkrati največje mesto in center političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
Industrija in gospodarstvo: Odvisnost od naravnih virov in turizma
Gospodarstvo Grenlandije je v veliki meri odvisno od naravnih virov. Glavna panoga je ribištvo, ki predstavlja večino izvoza. Lov na tjulnje in kite je bil nekoč ključen za preživetje, danes pa je bolj omejen in reguliran. Nedavno so se pojavila tudi upanja glede izkoriščanja bogatih nahajališč mineralov, kot so redke zemeljske kovine, nafta in plin, vendar ta področja še niso v celoti razvita in predstavljajo pomemben vir potencialnih prihodkov.
Turizem je vse bolj pomemben sektor grenlandskega gospodarstva. Obiskovalce privlačijo neokrnjena narava, ledeniki, fjordi, polarni sij in možnost opazovanja kitov. Turizem pa predstavlja tudi izziv, saj je treba ohranjati občutljivo arktično okolje in zagotoviti trajnostno turistično prakso.
Turistične znamenitosti: Ledeni gorovja, polarni sij in kulturna doživetja
Grenlandija ponuja nešteto nepozabnih doživetij za tiste, ki si želijo pobegniti v divjino. Med najbolj priljubljene turistične atrakcije sodijo:
* Ledeni pokrov: Obisk ledenega pokrova, bodisi s helikopterjem, snežnim skuterjem ali peš, je doživetje, ki ga ne gre zamuditi. Možnost je tudi obisk ledenih jam ali sprehod po ledeniških vrhovih pod vodstvom izkušenih vodnikov.
* Fjordska pokrajina: Jugozahodna obala Grenlandije je znana po svojih dramatičnih fjordih, ki jih je izklesal led. Izleti z ladjo med ledeniki in skalnatimi pečinami ponujajo osupljive razglede.
* Ilulissat Icefjord: Ta Unescova svetovna dediščina je dom enega najaktivnejših ledenikov na svetu, Sermeq Kujalleq, ki vsako leto proizvede ogromne ledene gore.
* Polarni sij: Pozimi je Grenlandija idealen kraj za opazovanje čudovitega polarnega sija, ki obarva nočno nebo z zelenimi, vijoličnimi in rožnatimi odtenki.
* Kulturna doživetja: Obisk manjših vasi omogoča vpogled v življenje Inuitov, njihove tradicije, umetnost in obrt. Možnost je tudi obisk lokalnih muzejev in galerij.
* Kiti in morske živali: Grenlandija je dom številnim vrstam kitov, tjulnjev in drugih morskih živali. Izleti z ladjo za opazovanje kitov so izjemno priljubljeni.
* Arktična narava: Pohodništvo, plezanje in druge aktivnosti na prostem omogočajo odkrivanje edinstvene arktične flore in favne, vključno s polarnimi medvedi, severnimi jeleni in pticami.
Grenlandija je dežela, ki ponuja nešteto priložnosti za raziskovanje in doživetja. Je kraj, kjer se lahko povežete z naravo na njenih najbolj divjih in neokrnjenih območjih, kjer spoznate bogato kulturo in zgodovino ter kjer doživite lepoto in moč arktičnega sveta. Kljub svojim izzivom, Grenlandija ostaja edinstvena in nepozabna destinacija, ki navdušuje in navdihuje obiskovalce iz vsega sveta.
Informacije o države Grenlandija
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Grenlandija (angleški Greenland) je na mestu/celine Severna Amerika. Grenlandija ima površino 2 166 086 km2 i 57 695 ljudi. Najvišja točka je višina 3 700 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Gunnbjorn. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Atlantski ocean. Država je organizacija kontituční monarhija.Glavno mesto se imenuje Nuuk (Godthab). Grenlandijaje mednarodno kratico GL.
Grenlandija - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 2 133 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 37 400 $. BDP raste 3.00 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 2.80 % letno. Grenlandija ima 33 670 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 57 695 ljudi). Brezposelnost je 4.20 %. Skupni znesek tujega dolga je 36 400 000 USD.
Grenlandija - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Grenlandija ima 57 695 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 0.04 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 14.58. Vsaka mama je v povprečju 2.11 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 9.83 .Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 71.25 let. Stopnja umrljivosti je 8.22 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Grenlandija - promet in telekomunikacije
Grenlandija ima 15 letališčih. Tukaj je registrirana 1 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Grenlandija je 58 700. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 19 900. Grenlandija ima 36 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 15 639 internetnih povezav. Grenlandija bila dodeljena domene prvega reda .gl.
Grenlandija - energetika
Grenlandija letno porabi 239 400 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 276 600 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 137 000 kW. Grenlandija izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 100 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 0.0 %.
Ključne besede: nacionalne zastave, Zastava Grenlandije, Grenlandija, promet in telekomunikacije, gospodarstvo, zastave držav, svetovne države, energetika, zastave, seznam zastav, zastave držav na svetu, vse oznake, Seznam držav, zastavo države, informacije, demografija, državne zastave, politike.

