Kazahstan
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 |  |
| Ikona 32x16 |  |
Kazahstan
Kazahstan: Dežela neizmernih prostranstev in bogate dediščine
Kazahstan, največja celinska država na svetu, leži v osrčju Evrazije in se razteza čez prostrane stepe, mogočne gore in obsežna puščavska območja. S svojo obsežno površino, ki obsega več kot 2,7 milijona kvadratnih kilometrov, je Kazahstan dom raznolikemu prebivalstvu in bogati zgodovini, ki sega tisočletja nazaj. Ta fascinantna dežela, ki je nekoč veljala za srce Velike svilene poti, danes predstavlja dinamično državo, ki se uspešno prepleta z globalnim svetom, hkrati pa ohranja svojo edinstveno kulturno identiteto in neokrnjeno naravno lepoto.
Prebivalstvo in kultura: Mozaik narodov in tradicij
Po zadnjih podatkih Kazahstan šteje nekaj več kot 19 milijonov prebivalcev, kar glede na ogromno površino pomeni nizko gostoto prebivalstva. Največji delež prebivalstva predstavljajo Kazahi, ki tvorijo okoli 70 % celotnega prebivalstva. Poleg Kazahov v državi živi tudi znatno število Rusov (približno 15 %), Uzbekov, Ukrajincev, Nemcev, Ujgurov, Azerbajdžancev in drugih narodnosti. Ta etnična raznolikost je posledica bogate in pogosto burne zgodovine, vključno z obdobji migracij, preseljevanj in sovjetskega vpliva. Kljub tej mešanici narodov, Kazahstan uspešno neguje harmonijo med različnimi skupnostmi, ki sobivajo v miru in medsebojnem spoštovanju. Uradni jezik je kazahščina, ki spada v turško jezikovno skupino, vendar je ruščina še vedno široko razširjena in se uporablja v upravi, poslu in vsakdanjem življenju, zlasti v večjih mestih. Kulturna dediščina Kazahstana je globoko zakoreninjena v nomadske tradicije, ki so oblikovale življenjski slog in običaje prebivalcev skozi stoletja. Te tradicije se odražajo v glasbi, plesu, literaturi, oblačilih in kulinariki. Še vedno je moč opaziti spoštovanje do starejših, gostoljubnost in močne družinske vezi. Obiskovalci pogosto izpostavijo toplino in prijaznost lokalnega prebivalstva, ki je vedno pripravljeno deliti svojo zgodbo in kulturo. Številni festivali in praznovanja, kot je Nauryz, perzijsko novo leto, ki ga praznujejo s tradicionalnimi obredi in bogato pogostitvijo, ponujajo vpogled v bogastvo in raznolikost kazahstanske kulture.
Zgodovina: Od nomadskih plemen do sodobne države
Zgodovina Kazahstana je dolga in zapletena, polna vzponov in padcev, ki so jo oblikovala različna ljudstva in imperiji. Območje današnjega Kazahstana je bilo naseljeno že od antičnih časov, skozi stepe pa so se premikala različna nomadska plemena, ki so pustila svoj pečat. V srednjem veku je bil Kazahstan pomemben del Velike svilene poti, ki je povezovala vzhod in zahod, ter je bil prizorišče trgovine in kulturne izmenjave. V 13. stoletju je območje osvojil Džingiskan in postal del Mongolskega cesarstva, kar je imelo globoke posledice za regijo. V naslednjih stoletjih so se na območju oblikovala različna kanatska kraljestva, ki so se pogosto bojevala med seboj. V 18. in 19. stoletju je Kazahstan postopoma padal pod vpliv Ruskega cesarstva, ki je postopoma utrjevalo svojo oblast. Po oktobrski revoluciji leta 1917 je Kazahstan postal del Sovjetske zveze, najprej kot avtonomna pokrajina, nato kot sovjetska socialistična republika. Obdobje sovjetske vladavine je prineslo obsežne družbene in gospodarske spremembe, vključno s kolektivizacijo kmetijstva, industrializacijo in pomembnimi demografskimi premiki. V letu 1950 so se v Kazahstanu odvijali obsežni projekti odvzemanja deviških dežel, ki so močno vplivali na pokrajino in kmetijstvo. Kazahstan je razglasil neodvisnost 16. decembra 1991, po razpadu Sovjetske zveze, in od takrat si prizadeva za izgradnjo lastne suverene države, razvijanje gospodarstva in krepitev mednarodnih odnosov. Nekdanji predsednik Nursultan Nazarbajev je državo vodil več kot 30 let in pustil močan pečat na njeni sodobni zgodovini.
Geografija: Neskončne stepe, mogočne gore in prostrana puščavna območja
Geografsko je Kazahstan izjemno raznolika država. Na zahodu se ob reki Ural razprostirajo prostrane in rodovitne ravnice, ki prehajajo v obsežne in suhe stepe, ki prekrivajo večji del osrednje in vzhodne države. Te stepe so nekoč bile domovanje nomadskih pastirjev, danes pa so pomembno kmetijsko območje, kjer se goji žito. Na jugovzhodu države se dvigujejo mogočne gorovja, kot so Altajske gore in Tian Shan, ki ponujajo dramatične pokrajine, ledenike in globoke doline. Ta gorata območja so raj za ljubitelje pohodništva, plezanja in naravnih lepot. Na jugu Kazahstana se nahajajo obsežna puščavska in polpuščavska območja, vključno s slavno puščavo Kizilkum, ki je znana po svojih nenavadnih peščenih sipinah in kamnitih formacijah. Kazahstan ima tudi obsežno obalo ob Kaspijskem jezeru, največjem celinskem vodnem telesu na svetu, ki pa je v zadnjih desetletjih doživelo znatno zmanjšanje vodostaja. Druga pomembna vodna telesa vključujejo Aralsko jezero, ki je žal dandanes le senca svoje nekdanje slave zaradi katastrofalnega vpliva človeških dejavnosti, ter številna jezera in reke, ki so ključnega pomena za oskrbo z vodo in namakanje. Klima v Kazahstanu je celinska, z dolgimi in ostro mrzlimi zimami ter vročimi in suhimi poletji. Temperature lahko v puščavskih območjih presežejo 40 °C poleti, pozimi pa lahko padejo pod -30 °C. Zaradi svoje lege in obsežnosti je Kazahstan dom raznolikih ekosistemov, vključno z redkimi vrstami rastlin in živali, kot so divji konji Przewalskega, snežni leopardi in gazele.
Industrija: Naravni viri in sodobno gospodarstvo
Gospodarstvo Kazahstana je v veliki meri odvisno od bogatih naravnih virov, predvsem nafte, zemeljskega plina in mineralov. Kazahstan je eden največjih proizvajalcev nafte in zemeljskega plina na svetu, kar predstavlja ključni vir prihodkov za državo. Poleg tega država razpolaga z obsežnimi zalogami premoga, železove rude, bakra, cinka in drugih rud. Izvoz teh surovin predstavlja pomemben del kazahstanskega izvoza in prispeva k gospodarski rasti. V zadnjih letih se Kazahstan aktivno trudi diverzificirati svoje gospodarstvo in zmanjšati odvisnost od izvoza surovin. Vlaganja v industrijo, kmetijstvo, logistiko in turizem postajajo vse pomembnejša. Kmetijstvo ostaja pomemben sektor, zlasti pridelava žita, kot je pšenica, ter gojenje bombaža in govedoreja. V zadnjih letih je država tudi investirala v razvoj obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija, ter v sodobno infrastrukturo, vključno z železnicami in cestami, da bi izboljšala povezljivost znotraj države in z drugimi državami. Glavna gospodarska središča so mesta kot so Almaty, nekdanja prestolnica in največje mesto, ter Astana (danes Nur-Sultan), sodobna prestolnica, zgrajena na načrtovanem območju, ki je postala simbol gospodarske moči in ambicij države. Kazahstan je tudi pomembno prometno vozlišče v Aziji, s številnimi logističnimi centri in razvijajočo se transportno infrastrukturo, ki povezuje Evropo in Azijo.
Turistične zanimivosti: Od osupljivih naravnih lepot do sodobnih arhitekturnih čudes
Kazahstan ponuja široko paleto turističnih zanimivosti, ki zadovoljijo različne okuse. Za ljubitelje narave so nepozabna doživetja v gorah Tian Shan, kjer lahko pohodijo po slikovitih poteh, obiščejo ledeniška jezera, kot je Veliko jezero Almaty, ali se povzpnejo na vrhove, ki ponujajo dih jemajoče razglede. Narodni park Altyn Emel je dom slavnih petih petih (singing dunes), ki ob sončnem zahodu oddajajo glasbo. Za tiste, ki jih privlačijo prostrana in skrivnostna območja, so zanimive stepe, kjer se lahko doživi občutek neskončnosti, ali pa obisk puščavskih območij s svojo edinstveno floro in favno. Obisk Kaspijskega jezera ponuja možnost odkrivanja obalnih mest in uživanja v morskem vzdušju. Glavno mesto Nur-Sultan (Astana) je arhitekturno čudo, ki navdušuje s svojimi futurističnimi zgradbami, kot je Bayterek stolp, ki simbolizira novo ero Kazahstana, in Khan Shatyr, največji šotor na svetu. Obiskovalci lahko občudujejo tudi druge sodobne strukture, ki odražajo ambicije države. Almaty, nekdanja prestolnica, še vedno ohranja šarm evropskega mesta z zelenimi bulvarji, parki in bogato kulturno ponudbo, vključno s številnimi muzeji, galerijami in gledališči. Obiskovalci lahko spoznajo bogato zgodovino Kazahstana v muzeju v Almatyju ali pa obiščejo grobnice in arheološka najdišča, ki pričajo o starodavnih civilizacijah, ki so nekoč živele na tem območju. Pomembna turistična atrakcija je tudi kozmodrom Bajkonur, ki je bil nekoč glavno izstrelišče za sovjetske vesoljske polete in je še vedno v uporabi, kar ponuja edinstveno izkušnjo za ljubitelje vesolja. Kazahstan je dežela, ki ponuja nešteto možnosti za raziskovanje, od neokrnjene narave do sodobnih mestnih centrov, in vsako leto privablja vse več radovednih popotnikov, ki želijo odkriti to fascinantno osrčje Azije.
Informacije o države Kazahstan
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Kazahstan (angleški Kazakhstan) je na mestu/celine Srednja Azija. Kazahstan ima površino 2 724 900 km2 i 17 522 010 ljudi. Najvišja točka je višina 6 995 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Khan Tangiri Shyngy (Pik Khan-Tengri). Najnižja točka se nahaja na ravni -132 m.n.m.g. in se imenuje Vpadina Kaunda. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 16. december 1991. Glavno mesto se imenuje Astana. Kazahstanje mednarodno kratico KZ.
Kazahstan - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 219 600 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 13 200 $. BDP raste 7.50 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 8.40 % letno. Kazahstan ima 8 777 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 17 522 010 ljudi). Brezposelnost je 5.40 %. Kazahstan vprašanja 4.30 % BDP za zdravstvo in 1,10 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 12.40 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 122 900 000 000 USD.
Kazahstan - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Kazahstan ima 17 522 010 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 1.24 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 20.44. Vsaka mama je v povprečju 2.41 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 23.06 in maternalne umrljivosti 51.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 69.63 let. Stopnja umrljivosti je 8.52 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Kazahstan - promet in telekomunikacije
Kazahstan ima 93 612 km cest, 15 079 kilometrov železniških prog in 97 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 4 000 km. Tukaj je registrirana 11 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Kazahstan je 23 103 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 4 237 000. Kazahstan ima 5 299 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 65 988 internetnih povezav. Kazahstan bila dodeljena domene prvega reda .kz.
Kazahstan - energetika
Kazahstan letno porabi 88 110 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 86 200 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 18 730 000 kW. Kazahstan izvoz 1 800 000 000 kWh in uvoz 3 700 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 88.2 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 11.8 %. V državi Kazahstan se vsako leto obirajo 1 635 000 sodčkov nafte.
Ključne besede: seznam zastav, zastavo države, nacionalne zastave, Kazahstan, svetovne države, državne zastave, promet in telekomunikacije, zastave držav na svetu, gospodarstvo, zastave, Zastava Kazahstan, vse oznake, demografija, Seznam držav, energetika, informacije, zastave držav, politike.