Zastave držav sveta
Zastave svetovnih držav in informacije o državah

Kirgizistan

Zastava Kirgizije
Zastava Kirgizije | Vlajky.org
Vlajka Kyrgyzstánu | Flag of Kyrgyzstan | Flagge von Kirgisistan | Bandera de Kirguistán

 Deli na Facebooku    Deli na Twitteru  

Zastava za prenos v resolucijah



Ikona 88x53Zastava Kirgizije

Ikona 32x19Zastava Kirgizije

Kirgizistan

Kirgizistan: Nebesa in Stepe Srednje Azije

Kirgizistan, uradno Kirgiška republika, je država, ki leži v osrčju Srednje Azije, dežela neokrnjene narave, bogate zgodovine in gostoljubnih ljudi. S svojimi mogočnimi gorami, prostranimi sočnimi stepami in globokimi, iskrivimi jezeri ponuja Kirgizistan edinstveno izkušnjo za vsakega popotnika. Ta gorska država, ki jo obdajajo Kazahstan, Kitajska, Tadžikistan in Uzbekistan, nima izhoda na morje, kar pa nikakor ne zmanjšuje njene privlačnosti, temveč poudarja njen divji in neokrnjeni značaj. Njeno prebivalstvo, večinoma Kirgizov, s ponosom ohranja svoje nomadsko izročilo, ki je globoko vpeto v njihovo kulturo in vsakdanje življenje.

Prebivalstvo in kultura

Po zadnjih podatkih Kirgizistan šteje nekaj več kot 6,5 milijona prebivalcev. Etnično je država raznolika, čeprav Kirgizov predstavlja večino, ki znaša okoli 70 %. Druge pomembne etnične skupine vključujejo Uzbeke, Ruse, Kazahstance, Tadžike, Ujgure in Tatare. Ta etnična mešanica je rezultat dolge zgodovine regije, ki je bila križišče pomembnih trgovinskih poti in civilizacij, vključno s starodavno Svilno potjo. Jezik igra ključno vlogo v kirgiški identiteti. Kirgiščina, turški jezik, je uradni jezik, vendar se široko uporablja tudi ruski jezik, ki je še vedno pomemben za poslovanje, izobraževanje in medetnično komunikacijo.

Kirgiška kultura je močno povezana z nomadsko dediščino. Še vedno je mogoče opaziti tradicionalne kočaste šotore, imenovane „boz üy“ ali „yurt“, ki so simbol kirgiške mobilnosti in prilagodljivosti. Te šotore še vedno uporabljajo pastirji med poletnimi meseci, ko se z živino selijo na visokogorske pašnike, imenovane „jailoos“. Gostoljubnost je ena najpomembnejših vrednot v kirgiški družbi. Obiskovalce pogosto sprejmejo z odprtimi rokami in jih povabijo v svoje domove, da delijo hrano in se pogovorijo. Tradicionalna hrana je pogosto mesna, z veliko jagnjetine in govedine, ter mlečni izdelki, kot so kumis (fermentirano kobilje mleko) in različni siri. Pomemben del kirgiške kulture je tudi glasba, zlasti tradicionalna ljudska glasba, ki pogosto vključuje igranje na žične instrumente, kot je „komuz“. Še vedno so pomembni tudi tradicionalni obrti, kot je izdelava čutil in vezenje.

Zgodovina: Od nomadov do neodvisnosti

Zgodovina Kirgizistana je dolga in zapletena, zaznamovana s selitvami ljudstev, osvajanjih in bojem za neodvisnost. Območje današnjega Kirgizistana je bilo naseljeno že v davnih časih. V 1. tisočletju pr. n. št. so tu živela različna plemena, vključno s Skiti. V srednjem veku je regija postala del različnih imperijev, vključno s turškimi kaganati in mongolskim cesarstvom. V 18. in 19. stoletju je Kirgizistan postopoma padel pod vpliv Ruskega imperija. Po ruski revoluciji leta 1917 je bilo območje vključeno v Sovjetsko zvezo.

V sovjetskem obdobju je Kirgizistan doživel pomembne družbene, gospodarske in kulturne spremembe. Nomadsko življenje je bilo v veliki meri nadomeščeno s sedentarizacijo, uvedena je bila kolektivizacija kmetijstva in industrializacija. Sovjetska oblast je vplivala tudi na razvoj pisave in izobraževalnega sistema. Kirgizistan je neodvisnost od Sovjetske zveze razglasil 31. avgusta 1991. Po osamosvojitvi se je država soočala z velikimi gospodarskimi in političnimi izzivi. Kljub temu je uspela vzpostaviti svojo državno suverenost in se postopoma vključevati v mednarodno skupnost. V zadnjih desetletjih je Kirgizistan doživel več političnih pretresov, vključno z revolucijama leta 2005 in 2010, ki sta privedli do sprememb oblasti. Kljub nestabilnosti država ostaja zavezana demokratičnim reformam in krepitvi svoje državnosti.

Geografija: Visoki vrhovi in kristalna jezera

Geografsko je Kirgizistan izjemno raznolika država, ki jo večinoma prekriva visoko gorovje. Več kot 90 % ozemlja države je gorskega. Tu se nahajajo nekateri najvišji vrhovi Srednje Azije, vključno z gorovjem Tjan Šan, ki se razteza čez vzhodni in osrednji del države, ter Pamir na jugozahodu. Najvišji vrh v Kirgizistanu je „Pik Pobeda“ (vrh zmage), ki se dviga na 4478 metrov nadmorske višine. Gorovja so bogata z ledeniki, ki napajajo številne reke, te pa so ključne za oskrbo z vodo v regiji.

Poleg mogočnih gora je Kirgizistan znan tudi po svojih osupljivih jezerih. Najbolj znano in najlepše je jezero „Issyk-Kul“, ki je drugo največje gorsko jezero na svetu. Issyk-Kul, ki je slano in nikoli ne zamrzne, je priljubljena turistična destinacija, znana po svojih smaragdnih vodah in čudovitih plažah. Druga pomembna jezera vključujejo „Song-Kol“, ki leži na nadmorski višini 3016 metrov in je obdano s prostranimi poletnimi pašniki, ter „Sary-Chelek“, ki je del biosfernega rezervata in ponuja izjemno naravno lepoto. Klima v Kirgizistanu je celinska, z dolgimi in mrzlimi zimami ter kratkimi in vročimi poletji. V gorah so temperature bistveno nižje, pogosto pa se pojavljajo tudi snežne nevihte, tudi poleti.

Gospodarstvo in industrija

Gospodarstvo Kirgizistana je v veliki meri odvisno od kmetijstva in naravnih virov. Kmetijstvo, zlasti rejo živine, je tradicionalno pomemben sektor. Gojijo žita, krompir, sadje in zelenjavo. Pomemben izvozni produkt je tudi volna in usnje. V zadnjih letih se povečuje tudi proizvodnja sadja, kot so jabolka in marelice.

Kirgizistan je bogat z rudnimi bogastvi, med katerimi so najpomembnejši zlato, premog, antimon in živo srebro. V državi delujejo tudi večja rudarska podjetja, ki predstavljajo pomemben vir prihodkov. Vendar pa je rudarska industrija pogosto povezana z okoljskimi problemi in socialnimi napetostmi. Energetika temelji predvsem na hidroelektrarnah, ki izkoriščajo bogate vodne vire države. Kljub temu se Kirgizistan še vedno sooča s pomanjkanjem energije, zlasti pozimi. Poleg tega država razvija tudi turistični sektor, ki ima velik potencial zaradi svoje naravne lepote in kulturne dediščine.

Turistične zanimivosti

Kirgizistan je raj za ljubitelje narave, pohodništva, plezanja in pustolovščin. Njegova neokrnjena narava ponuja nešteto možnosti za raziskovanje.

* Jezero Issyk-Kul: Kot že omenjeno, je to srce turizma v Kirgizistanu. Ponuja možnosti za kopanje, sončenje, vodne športe in obisk okoliških gorskih verig. Mesta ob obali, kot so Čolpon-Ata in Karakol, nudijo turistično infrastrukturo.
* Biškek: Glavno mesto Kirgizistana je živahno mesto, ki ponuja mešanico sovjetske in sodobne arhitekture. Tu si lahko ogledate trg Ala-Too, muzej likovnih umetnosti in obiščete tradicionalne bazare.
* Karakol: Mesto ob vzhodnem koncu Issyk-Kula je odlično izhodišče za pohodniške in plezalne ture v gorovje Tjan Šan. Tu si lahko ogledate leseno rusko pravoslavno cerkev in Dungan mošejo.
* Narodni park Ala Archa: Blizu Biškeka se nahaja ta čudovit park, ki ponuja odlične možnosti za dnevne pohode in uživanje v alpskih travnikih in slapovih.
* Arslanbob: Vasica v zahodnem Kirgizistanu, znana po svojih največjih gozdovih orehov na svetu. Ponuja možnosti za spoznavanje lokalnega življenja in pohodništvo.
* Song-Kol: To visoko ležeče jezero je idealno za izkušnjo nomadskega življenja. Obiskovalci lahko bivajo v tradicionalnih jurta, se jahajo na konjih in uživajo v miru in tišini gorske pokrajine.
* Pamir Highway: Čeprav večji del te legendarne ceste leži v sosednjih državah, je kirgiški odsek Pamir Highway izjemno slikovit in omogoča dostop do osupljivih gorskih pokrajin.

Kirgizistan je dežela kontrastov, kjer se preteklost srečuje s sedanjostjo, kjer se mogočni vrhovi dotikajo neba in kjer gostoljubnost ljudi ogreje srce. Njegova naravna lepota in bogata kultura ga delajo za destinacijo, ki pusti nepozaben pečat.

Informacije o države Kirgizistan

Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.


Država Kirgizistan (angleški Kyrgyzstan) je na mestu/celine Srednja Azija. Kirgizistan ima površino 199 951 km2 i 5 496 737 ljudi. Najvišja točka je višina 7 439 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Jengish Chokusu (Pik Pobedy). Najnižja točka se nahaja na ravni 132 m.n.m.g.. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 31. avgust 1991. Glavno mesto se imenuje Biškek. Kirgizistanje mednarodno kratico KG.

Kirgizistan - gospodarstvo

Skupna bruto domači proizvod (BDP) 13 290 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 2 400 $. BDP raste 5.70 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 16.60 % letno. Kirgizistan ima 2 344 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 5 496 737 ljudi). Brezposelnost je 8.60 %. Kirgizistan vprašanja 4.10 % BDP za zdravstvo in 0,50 % BDP za vojaške. Skupni znesek tujega dolga je 3 601 000 000 USD.

Kirgizistan - demografija

Kot je predlagano zgoraj, Kirgizistan ima 5 496 737 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 0.89 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 23.90. Vsaka mama je v povprečju 2.73 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 30.78 in maternalne umrljivosti 71.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 69.45 let. Stopnja umrljivosti je 6.93 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.

Kirgizistan - promet in telekomunikacije

Kirgizistan ima 34 000 km cest, 470 kilometrov železniških prog in 28 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 600 km.

Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Kirgizistan je 5 653 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 480 000. Kirgizistan ima 2 195 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 116 586 internetnih povezav. Kirgizistan bila dodeljena domene prvega reda .kg.

Kirgizistan - energetika

Kirgizistan letno porabi 7 290 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 14 900 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 3 640 000 kW. Kirgizistan izvoz 2 620 000 000 kWh in uvoz 535 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 20.1 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 79.9 %. V državi Kirgizistan se vsako leto obirajo 1 000 sodčkov nafte.

Ključne besede: Seznam držav, vse oznake, državne zastave, zastavo države, nacionalne zastave, Zastava Kirgizije, gospodarstvo, energetika, seznam zastav, zastave držav, informacije, promet in telekomunikacije, demografija, svetovne države, Kirgizistan, zastave, zastave držav na svetu, politike.