Madagaskar

Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 | ![]() |
| Ikona 32x21 | ![]() |
Madagaskar
Madagaskar: Otok presunjen v čas
Madagaskar, četrta največja otok na svetu, se nahaja v Indijskem oceanu, vzhodno od obale Mozambika. Ta osupljiva dežela, ki se pogosto imenuje „osmi kontinent“ ali „otok presunjen v čas“, je dom izjemne biotske raznovrstnosti, edinstvene kulture in bogate zgodovine. Njegova izoliranost od celine je omogočila razvoj endemičnih vrst, ki jih ne najdemo nikjer drugje na Zemlji, kar ga dela za raj za naravoslovce in avanturiste. Od bujnih deževnih gozdov na vzhodu do suhih, skalnatih pokrajin na zahodu, Madagaskar ponuja osupljivo paleto ekosistemov, ki se odražajo v njegovi raznoliki flori in favni.
Okolje in Geografija
Geografsko je Madagaskar razdeljen na več ključnih regij. Vzhodna obala je zaznamovana z ozkim pasom tropskega deževnega gozda, ki se dviga proti osrednjemu višavju. To območje je najbolj naseljeno in kmetijsko najpomembnejše, s terasastimi riževimi polji, ki se vijejo po pobočjih. Osrednje višavje, ki doseže višino do 2.600 metrov, je območje vulkanskega izvora in je dom nekaterih najvišjih vrhov otoka. Zahodno od višavja se pokrajina postopoma spreminja v suhe gozdove in savane, kjer prevladujejo značilni baobabi, „kralji savane“. Jugozahodni del otoka je še posebej suh, z ledeniškimi pokrajinami in kaktusovimi gozdovi. Ob obalah najdemo mangrovske gozdove, ki so ključni za morsko ekosistem in nudijo zaščito pred erozijo. Reke, kot je Tsiribihina, se vijejo skozi notranjost in ustvarjajo slikovite kanjone in slapove, ki so prava paša za oči. Podnebje na Madagaskarju je tropsko, vendar se močno razlikuje glede na regijo. Vzhodna obala je vroča in vlažna, z visoko količino padavin skozi vse leto. Osrednje višavje ima bolj zmerno podnebje, z izrazitejšimi suhimi in deževnimi obdobji. Zahodna in južna obala sta bolj suhi in vroči, z malo padavinami, zlasti v sušni sezoni, ki traja od maja do oktobra. Tropski ciklon, ki se pojavljajo med januarjem in marcem, lahko povzročijo obsežne poplave in škodo, še posebej na vzhodu.
Prebivalstvo in Kultura
Madagaskar ima več kot 25 milijonov prebivalcev, ki so potomci prvotnih avstronezijskih naseljencev z Bornea in bantuskih migrantov iz Afrike. Ta mešanica korenin je ustvarila edinstveno malgaško kulturo, ki je prežeta z obema vplivoma, vendar ima svoje lastne značilnosti. Malgaški jezik, ki spada v avstronezijsko jezikovno družino, je uradni jezik, skupaj s francoščino, ki je ostala kot dediščina kolonialne dobe. Družina in skupnost imajo osrednjo vlogo v malgaški družbi. Spoštovanje do starejših in prednikov je globoko zakoreninjeno, kar se odraža v številnih obredih in tradicijah. Pogosto se srečujemo s konceptom „fady“, ki označuje tabu ali prepoved, ki se razlikuje od skupnosti do skupnosti in vpliva na vsakdanje življenje. Versko, večina Malgašev prakticira sinkretizem, kjer se tradicionalna animistična prepričanja, vključno z verovanjem v duhove prednikov in njihovo moč, združujejo s krščanstvom ali islamom. Pogrebni obredi so še posebej pomembni in pogosto vključujejo obsežne slovesnosti, ki trajajo več dni, s plesom, glasbo in žrtvovanjem živali. Glasba in ples sta sestavni del malgaške kulture, z različnimi ritmi in instrumenti, ki se razlikujejo glede na regijo. Tradicionalna oblačila, kot so „lamba“, se še vedno nosijo ob posebnih priložnostih. Kmetijstvo je osnova gospodarstva, riž pa je glavna prehranska kultura.
Zgodovina
Zgodovina Madagaskarja je dolga in zapletena, zaznamovana z obdobji izolacije, migracij in zunanjih vplivov. Otok so prvi naselili pomorščaki iz jugovzhodne Azije, verjetno okoli 5. stoletja našega štetja. Ti prvi naseljenci so s seboj prinesli svoje jezikovne in kulturne tradicije, ki so se kasneje pomešale z vplivi vzhodnoafriških in arabskih trgovcev, ki so začeli obiskovati otok od 9. stoletja dalje. V 17. in 18. stoletju je prišlo do združevanja različnih malgaških kraljestev, kar je vodilo do vzpona Kraljevine Merina pod vodstvom kralja Andrianampoinimerine. Njegov sin, Radama I., je nadaljeval s širitvijo in modernizacijo kraljestva, sprejel je krščanstvo in odprl otok evropskim misijonarjem in trgovcem. Vendar pa je ta razvoj pritegnil pozornost evropskih kolonialnih sil. Leta 1896 je Francija uradno priključila Madagaskar kot svojo kolonijo, kar je pomenilo konec neodvisnosti za otok. Francoska vladavina je prinesla spremembe v upravi, gospodarstvu in infrastrukturi, vendar je hkrati povzročila izkoriščanje naravnih virov in omejevanje lokalne samouprave. Po drugi svetovni vojni se je okrepilo gibanje za neodvisnost. Leta 1960 je Madagaskar postal neodvisna republika. Vendar pa je država po osamosvojitvi doživela obdobja politične nestabilnosti, vojaških udarov in gospodarskih izzivov. Kljub tem težavam se Madagaskar še naprej razvija in išče svojo pot v sodobnem svetu, pri čemer se trudi ohraniti svojo edinstveno kulturo in naravno dediščino.
Gospodarstvo in Industrija
Gospodarstvo Madagaskarja je v veliki meri odvisno od kmetijstva, ki zaposluje večino prebivalstva in prispeva pomemben delež k BDP. Glavne pridelke vključujejo riž, sladkorni trs, kavo, kakav, vanilijo, nageljnove žbice in poper. Te pridelke, zlasti vanilijo in nageljnove žbice, Madagaskar izvaža v velikih količinah, kar ga uvršča med vodilne svetovne proizvajalce teh začimb. Ribolov je prav tako pomembna gospodarska dejavnost, saj otok razpolaga z bogatimi morskimi viri. Vendar pa je ribiška industrija pogosto pod zastarelimi metodami in potrebuje modernizacijo. Rudarska industrija se razvija, z izkopavanjem mineralov, kot so nikelj, kobalt, krom, zlato in grafit. Te rudarske dejavnosti imajo potencial za gospodarsko rast, vendar pa prinašajo tudi okoljske pomisleke. Turizem je vse bolj pomemben sektor, ki ga spodbuja edinstvena biotska raznovrstnost otoka, plaže in kulturne znamenitosti. Vendar pa je turistična infrastruktura še vedno v razvoju in potrebuje nadaljnje investicije. Industrijski sektor je razmeroma nerazvit, z manjšo proizvodnjo, ki se osredotoča na predelavo kmetijskih proizvodov, tekstilno industrijo in montažo. Obstajajo tudi izzivi, povezani s pomanjkanjem usposobljene delovne sile, energetsko negotovostjo in korupcijo, ki ovirajo gospodarsko rast. Vlada si prizadeva za spodbujanje tuje naložbe in diversifikacijo gospodarstva, vendar so potrebni še dolgoročni napori za izboljšanje življenjskega standarda večine prebivalcev.
Turistične Znamenitosti
Madagaskar je raj za ljubitelje narave in avanture. Eden najbolj znanih parkov je Narodni park Ranomafana, ki se nahaja v jugovzhodnem delu otoka in je dom bujnih deževnih gozdov, slapov in velikega števila endemičnih vrst, vključno z lemurji, pticami in plazilci. Narodni park Isalo na jugozahodu ponuja osupljive pokrajine s peščenjakovimi gorami, kanjoni, naravnimi bazeni in redkimi rastlinskimi vrstami. Tu lahko obiskovalci uživajo v pohodništvu in opazujejo divje živali. „Avenue of the Baobabs“ blizu Morondave je ikonična pokrajina, kjer se mogočni baobabi dvigajo ob prašni poti, kar ustvarja nepozaben prizor, zlasti ob sončnem zahodu. Za ljubitelje morskega življenja sta otoka Nosy Be in Sainte Marie priljubljeni destinaciji za potapljanje, snorkljanje in opazovanje kitov grbavcev v času njihove selitve. V prestolnici Antananarivo si je mogoče ogledati kraljevo palačo Rova, ki je zgodovinski spomenik in ponuja lep razgled na mesto. Mesto je polno živahnih tržnic, kjer obiskovalci lahko kupijo lokalne obrti in začimbe. V narodnem parku Tsingy de Bemaraha, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine, se nahajajo apneniške formacije, ki spominjajo na igle, in so dom številnih endemičnih vrst. Obiskovalci lahko raziskujejo te edinstvene skalne formacije preko visečih mostov in ozkih poti. Madagaskar ponuja tudi priložnosti za odkrivanje skritih plaž, obiskovanje lokalnih vasi in spoznavanje bogate malgaške kulture. Zaradi svoje edinstvenosti in neokrnjene narave Madagaskar ostaja ena najbolj fascinantnih destinacij na svetu.
Informacije o države Madagaskar
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Madagaskar (angleški Madagascar) je na mestu/celine Áfrika. Madagaskar ima površino 587 041 km2 i 22 005 222 ljudi. Najvišja točka je višina 2 876 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Maromokotro. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Indijski ocean. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 26. junij 1960. Glavno mesto se imenuje Antananarivo. Madagaskarje mednarodno kratico MA.
Madagaskar - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 20 660 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 900 $. BDP raste 0.50 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 9.50 % letno. Madagaskar ima 9 504 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 22 005 222 ljudi). Madagaskar vprašanja 6.20 % BDP za zdravstvo in 1,00 % BDP za vojaške. Skupni znesek tujega dolga je 2 323 000 000 USD.
Madagaskar - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Madagaskar ima 22 005 222 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 2.95 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 37.13. Vsaka mama je v povprečju 4.45 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 50.09 in maternalne umrljivosti 240.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 64.00 let. Stopnja umrljivosti je 7.61 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Madagaskar - promet in telekomunikacije
Madagaskar ima 65 663 km cest, 854 kilometrov železniških prog in 82 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 600 km. Tukaj je registrirana 1 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Madagaskar je 8 160 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 138 100. Madagaskar ima 319 900 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 32 537 internetnih povezav. Madagaskar bila dodeljena domene prvega reda .mg.
Madagaskar - energetika
Madagaskar letno porabi 1 256 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 1 350 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 406 000 kW. Madagaskar izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 69.5 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 30.5 %.
Ključne besede: Zastava Madagaskar, demografija, promet in telekomunikacije, seznam zastav, svetovne države, zastavo države, informacije, zastave, nacionalne zastave, zastave držav, Seznam držav, Madagaskar, državne zastave, gospodarstvo, energetika, vse oznake, zastave držav na svetu, politike.

