Sudan

Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 | ![]() |
| Ikona 32x16 | ![]() |
Sudan
Sudan: Dežela, kjer se Nil sreča z zgodovino in puščavo
Sudan, uradno Republika Sudan, je ogromna država v severovzhodni Afriki, ki se ponaša z bogato in kompleksno zgodovino, raznoliko geografijo in prebivalstvom, ki odraža njeno osrednjo lokacijo med arabskim in afriškim svetom. S svojo obsežno površino, ki obsega več kot 1,8 milijona kvadratnih kilometrov, je Sudan četrta največja država na afriški celini in 16. največja na svetu. Njegova lega je strateško pomembna, saj meji na sedem držav: Egipt na severu, Eritrejo in Etiopijo na vzhodu, Južni Sudan na jugu, Srednjeafriško republiko na jugozahodu, Čad na zahodu in Libijo na severozahodu. Dolga obala Rdečega morja na vzhodu odpira Sudan proti drugim regijam in ponuja pomembne trgovske poti. Ta obsežnost in strateški položaj sta v veliki meri oblikovala njegovo zgodovino, kulturo in ekonomijo, ki jo zaznamujejo tako izzivi kot neizmerni potenciali.
Prebivalstvo Sudana je izjemno raznoliko, sestavljeno iz številnih etničnih skupin, ki govorijo različne jezuje in imajo različne kulturne tradicije. Po zadnjih ocenah država gosti več kot 48 milijonov ljudi. Večina prebivalstva živi ob Nilu in njegovih pritokih, kjer je kmetijstvo najbolj razvito, ter v večjih urbanih središčih, kot sta prestolnica Kartum in Omdurman. Sudanski Arabci predstavljajo najštevilnejšo skupino, vendar je pomemben tudi delež nearabskih afriških ljudstev, kot so Nubijci, Beja, Fur, Nuba in številna druga. Ta etnična in kulturna pestrost je vir bogastva, a je v preteklosti vodila tudi do napetosti in konfliktov. Islam je prevladujoča vera, ki jo prakticira večina prebivalstva, medtem ko manjše krščanske in animistične skupnosti obstajajo predvsem na jugu in v nekaterih zahodnih regijah. Uradna jezika sta arabščina in angleščina, vendar se govori na stotine lokalnih jezikov in narečij, kar odraža globoko kulturno in jezikovno raznolikost države. Večina Sudancev je znana po svoji gostoljubnosti in močnih družinskih vezeh, kar je ključni element njihove socialne strukture.
Zgodovina Sudana je dolga in prepletena z zgodovino sosednjih civilizacij, zlasti Egipta. Regija, ki jo danes poznamo kot Sudan, je bila nekoč dom mogočnega kraljestva Kuš, ki je cvetelo od 2500 pr. n. št. do 350 n. št. Kušiti, s svojo prestolnico v Napati in kasneje v Meroëju, so bili znani po svojih piramidah, ki so manjše, a številnejše od egipčanskih, in po svoji bogati kulturi, ki je združevala nubijske in egipčanske vplive. V meroitskem obdobju so razvili lastno pisavo, ki je še danes delno nerazvozlana. Po propadu Kuša je regija doživela različna obdobja vplivov, vključno z bizantinskim in arabskim. V 7. stoletju n.š. je prišlo do postopne islamizacije in arabizacije regije. V 19. stoletju je Sudan postal del Egipta, ki je bil pod britanskim protektoratom, kar je vodilo do obdobja „anglo-egipčanskega kondominija“. To obdobje je prineslo določeno modernizacijo, a tudi izkoriščanje naravnih virov. Leta 1956 je Sudan dosegel neodvisnost. Vendar je državo kmalu zatem zaznamovalo dolgo in krvavo državljansko vojno med severom in jugom, ki se je končala s plebiscitom leta 2011, ko se je Južni Sudan odcepil. V zadnjih desetletjih se je Sudan soočal s političnimi nemiri, vključno z vojaškimi prevrati, sankcijami in mednarodno obsodbo zaradi kršitev človekovih pravic, zlasti v regiji Darfur. Kljub tem izzivom ostaja Sudan država z ogromnim zgodovinskim in kulturnim bogastvom, ki čaka na svoje ponovno odkritje.
Geografsko je Sudan izjemno raznolik, kar je posledica njegove velikosti in lege. Glavno geografsko obeležje je reka Nil, ki teče skozi državo od juga proti severu in je življenjska žila večine prebivalstva ter ključna za kmetijstvo. V Sudanu se Nil razdeli na Beli in Modri Nil, ki se združita v prestolnici Kartum. Okoli Nila se razprostirajo rodovitne ravnice, ki so idealne za pridelavo bombaža, pšenice, koruze in drugih poljščin. Na zahodu države prevladujejo savane in suhe stepe, ki prehajajo v puščavo. Veliki del zahodnega in severnega Sudana je del Sahare, kjer se nahajajo obsežna območja peščenih sipin in kamnitih planot. Vzhodni del države ob obali Rdečega morja je gorat, s čudovitimi koralnimi grebeni, ki privabljajo potapljače. Pokrajina je prepletena z dolgimi suhimi rečnimi strugami, imenovanimi „wadiji“, ki se občasno napolnijo med redkimi, a močnimi deževji. Najvišji vrh v Sudanu je Jebel Marra na zahodu države, ki je vulkanskega izvora in ponuja dramatične pokrajine. Ta geografska raznolikost omogoča pridelavo širokega spektra pridelkov in podpira različne načine življenja, od kmetijstva ob Nilu do nomadskega živinorejstva v sušnih regijah.
Gospodarstvo Sudana je v veliki meri odvisno od kmetijstva, ki zaposluje večino prebivalstva in predstavlja pomemben delež BDP-ja. Glavni izvozni pridelki vključujejo bombaž, sezam, arašide in proso. Pomembno vlogo igra tudi živinoreja, zlasti govedoreja in ovčereja, ki so ključni za preživetje mnogih skupnosti v sušnih regijah. Vendar pa so kmetijstvo in živinoreja pogosto ranljivi zaradi podnebnih sprememb, suš in poplav. Sudan je bogat z naravnimi viri, zlasti z nafto, čeprav se je proizvodnja nafte po odcepitvi Južnega Sudana zmanjšala. Država ima tudi potencial za razvoj rudarskega sektorja, saj razpolaga z zalogami zlata, bakra, kroma in drugih mineralov. Poleg tega ima Sudan pomembne hidroenergetske potenciale, ki izhajajo iz Nila. Vendar pa je razvoj industrije in gospodarstva oviran s politično nestabilnostjo, korupcijo, pomanjkanjem infrastrukture in omejenim dostopom do kapitala. Turizem, čeprav ima velik potencial zaradi bogate zgodovine in naravnih lepot, še ni v celoti razvit. Vlada si prizadeva za diverzifikacijo gospodarstva in privabljanje tujih naložb, vendar so ti napori pogosto ovirani s širšimi gospodarskimi in političnimi izzivi.
Sudan ponuja številne turistične zanimivosti, ki bi lahko privabile obiskovalce, če bi bila država bolj stabilna in bi imela razvito turistično infrastrukturo. Najbolj znane so zagotovo piramide v Meroëju, ki so ostanki starodavnega kraljestva Kuš in predstavljajo pomemben arheološki zaklad. Te piramide, čeprav manjše od egipčanskih, so izjemno dobro ohranjene in pričajo o bogati zgodovini regije. Poleg Meroëja so pomembna arheološka najdišča še v Napati in Gezira Island, kjer so odkrili številne artefakte, ki razkrivajo življenje starodavnih civilizacij. Glavno mesto Kartum je živahno središče, kjer se srečata Beli in Modri Nil. Tu si lahko ogledate Narodni muzej Sudana, ki hrani bogato zbirko nubijskih in meroitskih artefaktov, ter Palace Museum, ki je nekoč služil kot rezidenca guvernerja. Sprehod ob Nilu ali obisk lokalnih bazarjev ponuja vpogled v sodobno sudansko življenje. Za ljubitelje narave ponuja Rdeče morje čudovite plaže in možnosti za potapljanje, s koralnimi grebeni, ki so dom bogatega morskega življenja. V zahodnih regijah, kot je Darfur, čeprav trenutno prizadeta s konflikti, se nahajajo gorate pokrajine in edinstvene kulturne skupnosti, ki bi lahko v prihodnosti postale turistična destinacija. Kljub tem potencialom je turizem v Sudanu še vedno v povojih, predvsem zaradi varnostnih pomislekov in omejene infrastrukture.
V zadnjih letih je Sudan doživel pomembne politične spremembe, vključno z odstavitvijo dolgoletnega predsednika Omarja al-Baširja leta 2019 in prehodom na civilno vlado. Vendar pa je politična pot Sudana še vedno zapletena in polna izzivov. Država se sooča z gospodarskimi težavami, visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin. Poleg tega so napetosti med različnimi etničnimi in verskimi skupinami še vedno prisotne, zlasti v regijah, ki so bile prizadete s konflikti. Kljub tem težavam pa je Sudan država z neverjetnim potencialom. Njegova bogata zgodovina, raznolika kultura in naravne lepote bi lahko privabile turiste in vlagatelje, če bi se uspelo vzpostaviti stabilna in varna družba. Prihodnost Sudana bo odvisna od sposobnosti njegovih voditeljev in prebivalcev, da premagajo notranje delitve, rešijo gospodarske izzive in zgradijo državo, ki bo temeljila na miru, pravičnosti in razvoju. Pot do stabilnosti je dolga, a zgodovina Sudana nas uči, da je ta dežela sposobna premagati ovire in ponovno zasijati na svetovnem prizorišču.
Informacije o države Sudan
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Sudan (angleški Sudan) je na mestu/celine Áfrika. Sudan ima površino 1 861 484 km2 i 34 206 710 ljudi. Najvišja točka je višina 3 187 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Kinyeti. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Rdeče morje. Država je organizacija Vojaška hunta in datum neodvisnosti Prvi januar 1956. Glavno mesto se imenuje Khartoum. Sudanje mednarodno kratico SU.
Sudan - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 90 190 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 2 800 $. BDP raste -3.90 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 18.00 % letno. Sudan ima 11 920 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 34 206 710 ljudi). Brezposelnost je 18.70 %. Sudan vprašanja 7.30 % BDP za zdravstvo in 3,00 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 93.70 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 38 580 000 000 USD.
Sudan - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Sudan ima 34 206 710 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 1.88 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 31.70. Vsaka mama je v povprečju 4.17 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 55.63 in maternalne umrljivosti 730.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 62.57 let. Stopnja umrljivosti je 8.33 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Sudan - promet in telekomunikacije
Sudan ima 11 900 km cest, 5 978 kilometrov železniških prog in 72 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 4 068 km. Tukaj je registrirana 2 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Sudan je 25 107 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 483 600. Sudan ima 4 200 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 90 internetnih povezav. Sudan bila dodeljena domene prvega reda .sd.
Sudan - energetika
Sudan letno porabi 4 611 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 6 509 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 2 338 000 kW. Sudan izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 30.7 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 3.0 %, hidroelektrarne: 66.3 %. V državi Sudan se vsako leto obirajo 452 000 sodčkov nafte.
Ključne besede: energetika, gospodarstvo, nacionalne zastave, zastavo države, zastave držav na svetu, svetovne države, Sudan, Seznam držav, zastave, državne zastave, seznam zastav, promet in telekomunikacije, Zastava Sudanu, demografija, zastave držav, vse oznake, informacije, politike.

