Bolivija
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x60 |  |
| Ikona 32x22 |  |
Bolivija
Bolivija: Dežela kontrastov in bogate dediščine
Bolivija, uradno Plurinarodna država Bolivija, je država v osrčju Južne Amerike, ki se ponaša z izjemno raznolikostjo pokrajin, kultur in zgodovine. Njeno ime nosi po Simónu Bolívarju, voditelju južnoameriških bojev za neodvisnost, kar priča o njeni bogati in pogosto burni zgodovini. Bolivija je ena redkih južnoameriških držav brez izhoda na morje, a njena lega med Andami, Amazonijo in Chacom ji daje edinstven geografski in ekološki profil. Ta članek bo pobliže predstavil to fascinantno državo, od njenih prebivalcev in zgodovine do industrije in nepozabnih turističnih znamenitosti.
Okolje in geografija: Andske vrhove do tropskih nižin
Geografija Bolivije je izjemno raznolika in jo je mogoče razdeliti na tri glavne regije: andsko višavje, subandsko območje in tropske nižine. Zahodni del države zaznamujejo mogočni Andi, ki se dvigajo do osupljivih vrhov, vključno s Cerro Bonete v Cordilleri Real, ki se dviga skoraj 7000 metrov nad morjem. V tem visokogorju se nahaja tudi po obsegu drugo največje jezero na svetu, jezero Titicaca, ki leži na meji s Peruem in je pomembno kulturno in zgodovinsko središče, dom starodavnih civilizacij, kot so Urosi s svojimi plavajočimi otoki iz trstike. V Andih se nahajata tudi dve največji mesti Bolivije, La Paz, ki je najvišje ležeča prestolnica na svetu, in Sucre, uradno glavno mesto države. Srednji pas države, subandsko območje, je prehod med visokogorjem in nižinami, kjer se teren postopoma spušča in se pojavljajo bujnejši gozdovi ter rodovitne doline, ki so pomembne za kmetijstvo. Vzhodni del Bolivije pa obsega obsežne tropske nižine, ki so del porečja Amazonke in Chaca. Te regije so dom bogate biotske raznovrstnosti, gostih tropskih deževnih gozdov in savan, ki pa so tudi območja, ki se soočajo z izzivi krčenja gozdov in drugih okoljskih problemov. Klima se močno razlikuje glede na nadmorsko višino: v Andih je hladno in suho, v subandskem območju zmerno, v nižinah pa tropsko in vlažno. Ta geografska raznolikost ne vpliva le na podnebje, temveč tudi na način življenja ljudi in gospodarske dejavnosti v različnih delih države.
Prebivalstvo in kultura: Mozaik narodov in tradicij
Bolivija je država z izjemno bogato kulturno dediščino, ki je posledica mešanja staroseljskih kultur z evropskimi vplivi, predvsem s španskimi. Po uradnih podatkih je več kot 60% prebivalstva indijanskega porekla, kar jo uvršča med države z najvišjim deležem staroselcev v Ameriki. Najštevilnejša skupina so Ajmarci in Kečuvci, ki so ohranili svoje jezike, tradicije in verovanja. Poleg njih obstaja še več kot 30 manjših staroselskih skupnosti, ki živijo predvsem v nižinskih regijah in imajo svoje edinstvene kulturne identitete. Preostalo prebivalstvo so večinoma mestici (mešanci evropskega in indijanskega porekla) ter manjši delež Evropejcev in drugih narodnosti. Ta etnična in kulturna pestrost je vidna v jeziku – poleg španščine imata uradni status še 36 staroselskih jezikov, med katerimi sta najpomembnejša ajmarščina in kečuanščina. Kultura je izjemno živa, kar se kaže v barvitih festivalih, glasbi, plesu in obrtniških izdelkih. Tradicionalni oblačila, kot so polleras (kratke krilo) in klobuki Indijank, so še vedno pogost prizor, še posebej v podeželskih območjih. Religija je večinoma katoliška, vendar se je pogosto prepletla s staroselskimi verovanji, kar ustvarja edinstven sinkretizem. V zadnjih letih je Bolivija postala tudi država z močnim gibanjem za pravice staroselcev, kar je vodilo do večjih političnih in družbenih sprememb, vključno s sprejetjem ustave, ki priznava Bolivijo kot plurinarodno državo.
Zgodovina: Od starodavnih civilizacij do sodobnih izzivov
Zgodovina Bolivije sega tisočletja nazaj, ko so se na njenem ozemlju razvijale napredne staroselske civilizacije, kot so Tiwanaku, ki so pustile neizbrisen pečat v obliki impresivnih kamnitih arhitektur in naprednih agrikulturnih tehnik. V 15. stoletju je ozemlje današnje Bolivije postalo del mogočnega Inkovskega imperija. V 16. stoletju je sledila španska konkvista, ki je prinesla drastične spremembe. Španci so se predvsem osredotočili na bogata nahajališča srebra v Potosíju, ki je postalo eno najpomembnejših rudarskih mest v kolonialnem svetu in je prineslo ogromno bogastvo Španski kroni, a hkrati terjalo nepredstavljivo trpljenje in žrtve med staroselci, ki so bili prisiljeni delati v nevarnih rudnikih. Po skoraj 300 letih španske vladavine je Bolivija v začetku 19. stoletja, kot ena zadnjih španskih kolonij, dosegla neodvisnost v letu 1825 pod vodstvom Simóna Bolívarja in Antonija Joséja de Sucreja, po čemer je tudi dobila svoje ime. Vendar pa je neodvisnost prinesla nova obdobja nestabilnosti, vojaških prevratov in ozemeljskih izgub, med katerimi je najbolj boleča izguba obale v pacifiški vojni proti Čilu v poznem 19. stoletju. V 20. stoletju se je Bolivija soočala s socialnimi in političnimi boji, vključno z revolucijo leta 1952, ki je prinesla agrarno reformo in nacionalizacijo rudnikov. V zadnjih desetletjih je država doživela pomembne politične premike, vključno z vzponom Eva Moralesa na oblast v začetku 21. stoletja, ki je poudarjal pravice staroselcev in socialno pravičnost. Kljub napredku se Bolivija še vedno sooča s številnimi izzivi, kot so revščina, neenakost in potreba po nadaljnjem razvoju gospodarstva.
Gospodarstvo in industrija: Od rud do naravnih virov
Gospodarstvo Bolivije je v veliki meri odvisno od izvoza naravnih virov. Tradicionalno so ključnega pomena rudarske dejavnosti, zlasti izkopavanje srebra, kositra, svinca, cinka in zlata. Mesto Potosí, nekoč center svetovne proizvodnje srebra, je še danes pomembno rudarsko središče. V zadnjih letih pa je vedno večji pomen pridobilo izkoriščanje naravnih plinov in nafte, ki predstavljajo pomemben vir prihodkov za državo. Bolivija ima tudi velike zaloge litija, ki je ključen za proizvodnjo baterij, kar predstavlja velik potencial za prihodnost. Kmetijstvo je pomembno za preživetje velikega dela prebivalstva, še posebej v subandskih regijah in nižinah. Gojijo se predvsem koruza, pšenica, krompir, kakav, sladkorni trs in kava. V zadnjih letih se je povečal tudi pomen gojenja soje. Kljub bogastvu naravnih virov se Bolivija še vedno sooča s strukturnimi gospodarskimi težavami, vključno z visoko stopnjo neformalne zaposlenosti, infrastrukturo, ki potrebuje nujno izboljšanje, in odvisnostjo od nihanj cen surovin na svetovnih trgih. Turizem, čeprav še ni tako razvit kot v nekaterih sosednjih državah, predstavlja vse pomembnejši gospodarski sektor, ki prinaša prihodke in ustvarja delovna mesta. Vlada si prizadeva za diverzifikacijo gospodarstva in zmanjšanje odvisnosti od izvoza surovin, vendar je to dolgotrajen proces.
Turistične zanimivosti: Nepozabna doživetja
Bolivija ponuja popotnikom nešteto nepozabnih doživetij, ki jih ponujajo njene osupljive pokrajine in bogata kulturna dediščina. Najbolj znana turistična atrakcija je nedvomno Salar de Uyuni, največja slana ravan na svetu. Med deževno sezono se površina prekrije s tanko plastjo vode in ustvari osupljivo ogledalo, ki se zlije z nebom, kar omogoča neverjetne fotografske posnetke. Območje okoli Salarja ponuja tudi obisk otokov s kaktusi, gejzirjev in termalnih vrelcev. Drug pomemben cilj je jezero Titicaca, ki je ne le najvišje plovno jezero na svetu, temveč tudi dom starodavnih kultur. Obiskovalci lahko spoznajo življenje na plavajočih otokih Urosi, raziskujejo otoka Isla del Sol in Isla de la Luna, ki naj bi bila rojstna mesta Inkov, ter obiščejo ruševine starodavnega mesta Tiwanaku, ki je bilo pomembno središče pred Inki. Glavno mesto La Paz, ki leži v globoki dolini, ponuja edinstveno izkušnjo s svojo živahno tržnico Witches Market, kjer se prodajajo tradicionalni zdravilni pripomočki in amulet, ter s slikovitimi ulicami in kolonijalno arhitekturo. Sucre, ki je znana kot Belo mesto zaradi svojih pobeljenih zgradb, je uradno glavno mesto Bolivije in je na seznamu Unescove svetovne dediščine. Mesto slovi po svoji lepi arhitekturi, zgodovinskih cerkvah in mirnem vzdušju. Za ljubitelje pustolovščin je območje Yungas idealno, s slovito Cesto smrti (Death Road), ki ponuja adrenalinske izlete z gorskimi kolesi, ter z možnostjo raziskovanja tropskih deževnih gozdov in obiska čokoladnih plantaž. V vzhodnih nižinah se nahaja Narodni park Madidi, ki velja za enega najbolj biotsko raznovrstnih krajev na Zemlji, kjer je mogoče opazovati številne vrste divjih živali, vključno z jaguarji, opicami in različnimi ptiči. Bolivija je država, ki ponuja nešteto priložnosti za raziskovanje, učenje in doživljanje nečesa resnično edinstvenega.
Bolivija je država globokih kontrastov, od ledenih vrhov Andov do vročih tropskih gozdov, od starodavnih tradicij do sodobnih izzivov. Je dežela, ki s svojo bogato zgodovino, raznolikim prebivalstvom in osupljivimi naravnimi lepotami ponuja nepozabno potovanje skozi srce Južne Amerike.
Informacije o države Bolivija
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Bolivija (angleški Bolivia) je na mestu/celine Južna Amerika. Bolivija ima površino 1 098 581 km2 i 10 290 003 ljudi. Najvišja točka je višina 6 542 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Nevado Sajama. Najnižja točka se nahaja na ravni 90 m.n.m.g. in se imenuje Rio Paraguay. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 6. avgust 1825. Glavno mesto se imenuje La Paz (upravna sredstva). Bolivijaje mednarodno kratico BL.
Bolivija - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 51 560 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 4 900 $. BDP raste 5.10 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 9.90 % letno. Bolivija ima 4 689 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 10 290 003 ljudi). Brezposelnost je 5.50 %. Bolivija vprašanja 4.80 % BDP za zdravstvo in 1,30 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 36.60 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 5 491 000 000 USD.
Bolivija - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Bolivija ima 10 290 003 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 1.66 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 24.24. Vsaka mama je v povprečju 2.93 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 40.94 in maternalne umrljivosti 180.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 67.90 let. Stopnja umrljivosti je 6.76 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Bolivija - promet in telekomunikacije
Bolivija ima 16 138 km cest, 3 652 kilometrov železniških prog in 865 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 10 000 km. Tukaj je registrirana 18 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Bolivija je 8 353 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 879 800. Bolivija ima 1 103 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 167 769 internetnih povezav. Bolivija bila dodeljena domene prvega reda .bo.
Bolivija - energetika
Bolivija letno porabi 6 301 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 6 611 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 1 539 000 kW. Bolivija izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 67.6 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.6 %, hidroelektrarne: 31.7 %. V državi Bolivija se vsako leto obirajo 48 570 sodčkov nafte.
Ključne besede: vse oznake, gospodarstvo, promet in telekomunikacije, energetika, svetovne države, zastave, informacije, nacionalne zastave, zastave držav na svetu, seznam zastav, državne zastave, zastave držav, Zastava Boliviji, zastavo države, demografija, Bolivija, Seznam držav, politike.