Gvajana
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x53 |  |
| Ikona 32x19 |  |
Gvajana
Gvajana: Dežela Zelenega Zlata in Skritih Čudes
Gvajana, uradno Kooperativna Republika Gvajana, je država, ki leži na severovzhodni obali Južne Amerike, ob Atlantskem oceanu. Pogosto jo spregledajo v primerjavi z bolj znanimi južnoameriškimi sosedi, a Gvajana skriva neverjetno bogastvo naravnih lepot, raznoliko kulturo in fascinantno zgodovino. Njeno ime, ki izvira iz domorodnega jezika Aravakov, pomeni „dežela mnogih voda“, kar natančno opisuje njeno bujno zelenje in obsežen vodni sistem. Gvajana je edina angleško govoreča država na celini, kar je posledica njene kolonialne preteklosti, ki je pustila neizbrisen pečat na njeni identiteti in kulturi.
Prebivalstvo: Mozaik Kultur in Tradicij
Današnje prebivalstvo Gvajane je rezultat bogate in zapletene zgodovine priseljevanja. Največjo skupino predstavljajo potomci indijskih delavcev, ki so bili v 19. in 20. stoletju pripeljani za delo na plantažah sladkornega trsa. Njihova kultura, tradicije in religije, predvsem hinduizem in islam, so močno oblikovale gvajansko družbo. Poleg njih živi pomembna populacija potomcev afriških sužnjev, ki so bili prav tako pripeljani za delo na plantažah. Njihov vpliv se odraža v glasbi, plesu in duhovnosti. Pomemben del prebivalstva predstavljajo tudi prvotni prebivalci Gvajane, Indijanci, ki so razdeljeni v več plemenskih skupin, kot so Makushi, Wapishana, Patamona in Arawaki. Ti narodi ohranjajo svoje starodavne tradicije, jezike in globoko povezanost z naravo, ki je osnova njihovega obstoja. Poleg teh glavnih skupin v Gvajani živijo tudi manjšine Evropejcev, Kitajcev in drugih azijskih narodov, ki so se priselili v različnih obdobjih. Ta kulturna mešanica ustvarja edinstveno in živahno družbo, kjer se prepletajo različni jeziki, kuhinje in običaji. Gvajana ima relativno nizko gostoto prebivalstva, večina ljudi pa živi ob obali, zlasti v prestolnici Georgetown in njeni okolici. Notranjost države, ki jo prekriva neokrnjen deževni gozd, je redko poseljena.
Zgodovina: Od Kolonializma do Neodvisnosti
Zgodovina Gvajane je prepletena z boji za oblast med evropskimi kolonialnimi silami. V 17. stoletju so območje najprej obvladovali Nizozemci, ki so ustanovili plantaže sladkornega trsa in začeli pripeljevati afriške sužnje. Leta 1814 so Nizozemci Gvajano prepustili Britancem, ki so jo preimenovali v Britansko Gvajano. Pod britansko vladavino se je nadaljeval razvoj plantažnega gospodarstva, ki je privedel do množičnega priseljevanja indijskih delavcev. V 20. stoletju je raslo gibanje za neodvisnost, ki je kulminiralo 26. maja 1966, ko je Gvajana postala samostojna država. Po osamosvojitvi se je država soočala z gospodarskimi in političnimi izzivi, vključno z nestabilnostjo in etničnimi napetostmi. V zadnjih desetletjih si Gvajana prizadeva za gospodarsko rast in razvoj, pri čemer igrajo ključno vlogo naravni viri, kot so zlato, boksit in les. Nedavna odkritja nafte v epikontinentalnem pasu ob obali so odprla nova obzorja za prihodnost države, vendar hkrati prinašajo tudi nove izzive glede upravljanja in distribucije bogastva.
Geografija: Neokrnjena Lepota Deževnih Gozdov in Reke
Gvajana se ponaša z izjemno raznoliko geografijo, ki jo zaznamujejo bujni deževni gozdovi, mogočne reke in obalna nižina. Približno 85 % ozemlja države prekriva neokrnjen tropski deževni gozd, ki je dom neštetim rastlinskim in živalskim vrstam. Ta gozdna prostranstva so ključnega pomena za biotsko raznovrstnost regije in predstavljajo eno zadnjih nedotaknjenih divjin na svetu. Skozi državo tečejo številne reke, ki so življenjskega pomena za prebivalstvo in gospodarstvo. Med najpomembnejšimi so reka Essequibo, ki je ena najdaljših rek v Južni Ameriki, ter reki Demerara in Berbice, ki sta bili zgodovinsko pomembni za transport in trgovino. Na zahodu države se dvigajo gore Pakaraima, kjer leži najvišji vrh Gvajane, gora Roraima, ki je znana po svoji mizi podobni obliki in je navdihnila Arthurja Conana Doyla za roman „Izgubljeni svet“. Na severu se razteza rodovitna obalna nižina, kjer se nahaja večina prebivalstva in kmetijskih površin, predvsem za pridelavo sladkornega trsa in riža. Ta območja so skrbno obdelana in zaščitena z obsežnim sistemom nasipov in črpalk, ki preprečujejo poplavljanje. Gvajana je znana tudi po svojih osupljivih slapovih, med katerimi izstopajo slapovi Kaieteur, eni najvišjih in najmogočnejših slapov na svetu, ki se nahajajo v osrčju deževnega gozda. Naravne lepote Gvajane so neprecenljive in predstavljajo velik potencial za razvoj trajnostnega turizma.
Industrija: Od Zlata do Nove Naftne Potenciala
Gospodarstvo Gvajane je tradicionalno temeljilo na izvozu naravnih virov. Najpomembnejši sektorji vključujejo rudarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo. Gvajana je bogata z zlatom, ki je že stoletja pomemben izvozni artikel. Rudniki zlata so razpršeni po celotni državi, predvsem v notranjosti. Poleg zlata se v Gvajani pridobivata tudi boksit, ki se uporablja za proizvodnjo aluminija, in mangan. Kmetijstvo je osnova življenja za velik del prebivalstva. Najpomembnejši pridelki so sladkorni trs, ki je bil dolgoletni steber izvoza, ter riž, ki je osnovna hrana večine prebivalstva. Pomembno vlogo igrajo tudi pridelava banan, kokosa in kave. Gozdarstvo je prav tako pomemben sektor, saj Gvajana razpolaga z obsežnimi gozdnimi površinami, bogatimi z dragocenimi vrstami lesa. V zadnjih letih pa je Gvajana doživela revolucijo v svojem gospodarstvu zaradi odkritja velikih nahajališč nafte v epikontinentalnem pasu. Ta odkritja so Gvajano postavila na zemljevid svetovne naftne industrije in obljubljajo ogromne prihodke, ki bi lahko preoblikovali državo. Vendar pa ta potencial prinaša tudi izzive, povezane z upravljanjem bogastva, zagotavljanjem trajnostnega razvoja in izogibanjem „nalezljivi bolezni“ naravnih virov, ki je prizadela številne druge države. Vlada se trudi zagotoviti, da bodo prihodki od nafte koristili celotnemu prebivalstvu in prispevali k diverzifikaciji gospodarstva, namesto da bi državo naredili le odvisno od enega samega naravnega bogastva.
Turistične Zanimivosti: Skriti Dragulji Dežele
Gvajana ponuja nešteto priložnosti za pustolovščine in odkrivanje neokrnjene narave. Glavno mesto, Georgetown, je polno kolonialne arhitekture, ki pričajo o britanski preteklosti. Sprehodite se lahko po živahnem mestnem jedru, obiščete botanične vrtove, Narodni muzej ali se povzpnite na uro na mestni hiši, od koder se ponuja čudovit razgled. Najbolj ikonična turistična znamenitost Gvajane pa so nedvomno slapovi Kaieteur. Ti mogočni slapovi, ki padajo v globino s skupno višino 226 metrov, so eni najspektakularnejših na svetu in ponujajo nepozaben prizor divje narave. Do slapov se je mogoče pripeljati z majhnim letalom, kar samo po sebi predstavlja pustolovščino skozi zeleno morje deževnega gozda. Za ljubitelje narave in divjih živali je Gvajana pravi raj. Narodni park Iwokrama ponuja priložnost za opazovanje jaguarjev, tapirjev, opic in neštetih vrst ptic v njihovem naravnem okolju. Tu se lahko odpravite na pohode po gozdnih poteh, se zapeljete po reki ali pa se povzpnete na „Canopy Walkway“, viseči most, ki omogoča pogled na gozd z višine drevesnih krošenj. Narodni park Kanuku je še eno območje izjemne biotske raznovrstnosti, znano po svojih rekah, jezerih in bogastvu vodnih ptic. Obiskovalci lahko uživajo v ribolovu, vožnji s kanuji ali pa se preprosto prepustijo miru in tišini tropskega gozda. Za tiste, ki želijo spoznati kulturo prvotnih prebivalcev, so na voljo obiski domorodnih vasi, kjer se lahko naučijo o njihovih tradicijah, načinu življenja in globoki povezanosti z naravo. Gvajana ni destinacija za množični turizem, temveč za tiste, ki iščejo pristna doživetja, neokrnjeno naravo in avanturo. Je dežela, ki vas bo očarala s svojo skrito lepoto in vas pustila brez sape.
Informacije o države Gvajana
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Gvajana (angleški Guyana) je na mestu/celine Južna Amerika. Gvajana ima površino 214 969 km2 i 741 908 ljudi. Najvišja točka je višina 2 835 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Mount Roraima. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Atlantski ocean. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 26. maj 1966. Glavno mesto se imenuje Georgetown. Gvajanaje mednarodno kratico GY.
Gvajana - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 5 857 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 7 600 $. BDP raste 4.20 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 2.20 % letno. Gvajana ima 313 100 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 741 908 ljudi). Brezposelnost je 11.00 %. Gvajana vprašanja 6.10 % BDP za zdravstvo in 1,80 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 62.10 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 1 234 000 000 USD.
Gvajana - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Gvajana ima 741 908 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini -0.33 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 16.69. Vsaka mama je v povprečju 2.27 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 35.59 in maternalne umrljivosti 280.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 67.39 let. Stopnja umrljivosti je 7.18 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Gvajana - promet in telekomunikacije
Gvajana ima 7 970 km cest in 98 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 330 km. Tukaj je registrirana 10 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Gvajana je 518 800. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 152 600. Gvajana ima 189 600 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 24 840 internetnih povezav. Gvajana bila dodeljena domene prvega reda .gy.
Gvajana - energetika
Gvajana letno porabi 683 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 817 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 343 000 kW. Gvajana izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 99.7 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 0.3 %.
Ključne besede: energetika, zastave držav na svetu, svetovne države, informacije, gospodarstvo, vse oznake, Zastava Gvajano, zastavo države, zastave, demografija, zastave držav, seznam zastav, državne zastave, Gvajana, Seznam držav, nacionalne zastave, promet in telekomunikacije, politike.