Dominika
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 |  |
| Ikona 32x16 |  |
Dominika
Dominika: Zeleni biser Karibov
Dominika, uradno Commonwealth of Dominica, je majhna otoška država, ki leži v Malih Antilih v Karibskem morju. Pogosto jo zamenjujejo z Dominikansko republiko, sosednjo državo na otoku Hispaniola, vendar je Dominika samostojna država z edinstveno kulturo, bogato zgodovino in osupljivo naravno lepoto. Z vzdevkom „Zeleni otok“ ali „Otok narave“ si Dominika upravičeno zasluži ta priznanja, saj se ponaša z bujnimi deževnimi gozdovi, visokimi vulkanskimi vrhovi, slapovi in termalnimi vrelci, ki privabljajo ljubitelje narave in pustolovščine z vsega sveta. S svojo relativno majhnostjo in neokrnjeno naravo ponuja Dominika pobeg pred vrvežem sodobnega sveta in priložnost za potopitev v pristno karibsko izkušnjo.
Prebivalstvo Dominike je razmeroma majhno, saj šteje nekaj več kot 70.000 prebivalcev. Večina prebivalstva je afriškega porekla, kar je posledica zgodovine trgovine s sužnji. Poleg tega na otoku živijo potomci evropskih naseljencev, predvsem Francozov in Britancev, ter manjše skupnosti Indijcev in Sirijcev. Uradni jezik je angleščina, vendar se večina prebivalcev pogovarja v patoisu, kreolskem jeziku, ki temelji na francoščini. Ta jezikovna mešanica odraža bogato in raznoliko kulturno dediščino otoka. Dominikanci so znani po svoji prijaznosti, gostoljubnosti in močni povezanosti s svojo skupnostjo. Kultura otoka je močno vplivala na afriške, evropske in karibske tradicije, kar se odraža v glasbi, plesu, kulinariki in praznovanjih. Pomembna je tudi živa skupnost potomcev avtohtonih Karibov, ki še vedno ohranjajo svojo kulturo in tradicijo, kar otoku daje edinstveno identiteto.
Zgodovina Dominike je bogata in zapletena, zaznamovana s kolonizacijo, uporom in neodvisnostjo. Prvi naseljenci na otoku so bili Karibi, ki so ga imenovali „Waitukubuli“, kar pomeni „Njeno telo je dolgo“. Leta 1493 je Krištof Kolumb med svojim drugim potovanjem odkril otok in ga poimenoval po nedelji, na katero je prispel – Dominika. Sledilo je obdobje španskega kolonializma, ki pa ni bilo tako obsežno kot na drugih otokih, saj so Španci na Dominiki naleteli na močan odpor Karibov. V 17. in 18. stoletju so si otok lastili Francozi in Britanci, pri čemer je prihajalo do pogostih bojev za prevlado. Britanci so otok dokončno pridobili leta 1783 in ga leta 1805 preimenovali v Dominion of Dominica. V času britanske vladavine je bila Dominika pomembno središče pridelave sladkorja, plantaže pa so temeljile na delu afriških sužnjev. Po odpravi suženjstva so se plantažniki soočali z naraščajočimi stroški dela, kar je vodilo v gospodarske težave. Dominika je pridobila notranjo samoupravo leta 1967 in polno neodvisnost od Združenega kraljestva 3. novembra 1978, s čimer je postala Republika Dominika. Po osamosvojitvi se je država soočala z gospodarskimi izzivi, vključno z uničujočimi posledicami tropskih neviht in hurikanov. Kljub temu je Dominika uspela ohraniti svojo suverenost in se razvijati kot demokratična država.
Geografsko je Dominika izjemno raznolika in dramatična. Leži med francoskima otokoma Guadeloupe na severu in Martinique na jugu ter je del Vetrnih otokov. Otok je vulkanskega izvora, kar se kaže v njegovi gorati notranjosti. Najvišji vrh je Morne Diablotins z 1.447 metri nadmorske višine, ki je tudi najvišji vrh Malih Antilov. Vulkanska aktivnost je odgovorna za številne termalne vrelce, blatne bazene in gejzirje, ki so razpršeni po otoku, še posebej v narodnem parku Morne Trois Pitons. Ta park, ki je uvrščen na seznam svetovne dediščine Unesca, je dom Boiling Lake (Vrelo jezero), drugega največjega vročega vrelca na svetu, ki je neprestano vrelišče. Območje je znano po svoji bujni vegetaciji, vključno z gostimi deževnimi gozdovi, ki prekrivajo večino otoka. Tu najdemo številne endemične rastlinske in živalske vrste, vključno z endemičnim papagajem Sisserou (Amazona imperialis), ki je narodni simbol. Obala Dominike je skalnata in gorata, z redkimi peščenimi plažami, ki so pogosto črne ali rdečkaste barve zaradi vulkanskega pepela. Vendar pa je podvodni svet okoli otoka izjemno bogat, z barvitimi koralami in številnimi morskimi vrstami, kar ga dela priljubljeno destinacijo za potapljanje in snorkljanje. Reke in potoki se strmo spuščajo z gora, ustvarjajoč osupljive slapove, kot sta Trafalgar Falls in Emerald Pool.
Gospodarstvo Dominike je v veliki meri odvisno od kmetijstva, turizma in storitvenega sektorja. V preteklosti je bil glavni izvozni produkt sladkor, danes pa so ključni pridelki banana, agrumi (predvsem limete in pomaranče), kakav, začimbe in tropsko sadje. Kmetijstvo je še vedno pomemben vir zaposlitve in prihodkov, čeprav je nagnjeno k škodi zaradi vremenskih pojavov. Turizem je vse pomembnejši sektor, ki ga spodbuja naravna lepota otoka, kot so deževni gozdovi, slapovi, termalni vrelci in možnost opazovanja kitov. Vlada aktivno vlaga v turistično infrastrukturo, da bi privabila več obiskovalcev, pri čemer se poudarja ekoturizem in trajnostni razvoj. Ostali gospodarski sektorji vključujejo proizvodnjo in gradbeništvo, vendar v manjši meri. Finančne storitve in mednarodne korporacije, ki se ukvarjajo z davčnimi olajšavami, so prav tako prispevale k gospodarstvu, čeprav so te dejavnosti deležne tudi kritik. Kljub gospodarskim izzivom si Dominika prizadeva za gospodarsko rast in stabilnost ter se osredotoča na izkoriščanje svojih naravnih in kulturnih prednosti.
Turistične zanimivosti na Dominiki so izjemno raznolike in ponujajo nekaj za vsakogar. Kot že omenjeno, je narodni park Morne Trois Pitons ključna destinacija, ki ponuja nešteto možnosti za pohodništvo, opazovanje ptic in raziskovanje naravnih čudes. Obiskovalci lahko obiščejo Boiling Lake, se sprehodijo po Valley of Desolation (Dolina opustošenja) s svojimi fumarolami in blatnimi vrelci ali pa se ohladijo v kristalno čistem Emerald Pool. Slapovi so prava paša za oči, zlasti Trafalgar Falls, ki sestoji iz dveh slapov, enega toplega in enega hladnega, obdanih z bujnim rastlinjem. V bližini se nahaja tudi Wotten Waven, območje z bogatimi termalnimi vrelci, kjer se obiskovalci lahko sprostijo v naravnih kopelih. Za ljubitelje vodnih aktivnosti so obale kot nalašč za potapljanje in snorkljanje, še posebej okoli Champagne Reef, kjer se iz podvodnih vulkanskih odprtin dvigajo mehurčki, kar ustvarja edinstveno izkušnjo. V bližini obale je tudi več potopljenih ladij, ki privabljajo potapljače. Mesto Roseau, glavno mesto Dominike, ponuja vpogled v kolonialno arhitekturo, živahne tržnice in botanične vrtove. Pomembna atrakcija je tudi Kalinago Territory, območje, kjer še vedno živi zadnja avtohtona skupnost Karibov v Karibih. Obiskovalci lahko spoznajo njihovo kulturo, tradicijo in obrt. Za tiste, ki si želijo raziskati notranjost otoka, so na voljo številne možnosti za pohodništvo, vključno z zahtevnejšimi potmi do vulkanskih kraterjev in skritih jezer. Dominika je raj za ljubitelje narave, ki iščejo pristno in neokrnjeno doživetje.
V zaključku, Dominika je otok kontrastov, kjer se divja naravna lepota srečuje z bogato kulturno dediščino. Njena gorata notranjost, prekrita z deževnimi gozdovi, in njene dramatične obale ponujajo nepozabna doživetja. Od zgodovine kolonizacije in boja za neodvisnost do živahnega prebivalstva in njegove edinstvene kulture, Dominika ponuja globok vpogled v karibski svet. Z naraščajočim poudarkom na ekoturizmu in trajnostnem razvoju ostaja Dominika destinacija, ki ohranja svojo pristnost in privablja tiste, ki iščejo pobeg v naravo in pristno kulturno izkušnjo. Je resnično „Zeleni biser Karibov“, ki čaka na raziskovanje.
Informacije o države Dominika
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Dominika (angleški Dominica) je na mestu/celine Srednja Amerika. Dominika ima površino 751 km2 i 73 126 ljudi. Najvišja točka je višina 1 447 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Morne Diablatins. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Karibsko morje. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti Tretji november 1978. Glavno mesto se imenuje Roseau. Dominikaje mednarodno kratico DO.
Dominika - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 989 500 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 14 000 $. BDP raste 0.50 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 3.50 % letno. Dominika ima 25 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 73 126 ljudi). Brezposelnost je 23.00 %. Dominika vprašanja 5.90 % BDP za zdravstvo .Javni dolg države je okoli 78.00 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 303 000 000 USD.
Dominika - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Dominika ima 73 126 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 0.22 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 15.60. Vsaka mama je v povprečju 2.06 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 12.38 .Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 76.18 let. Stopnja umrljivosti je 8.03 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Dominika - promet in telekomunikacije
Dominika ima 780 km cest in 2 letališčih. Tukaj je registrirana 43 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Dominika je 111 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 15 500. Dominika ima 28 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 722 internetnih povezav. Dominika bila dodeljena domene prvega reda .dm.
Dominika - energetika
Dominika letno porabi 79 520 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 85 500 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 22 200 kW. Dominika izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 72.1 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.9 %, hidroelektrarne: 27.0 %.
Ključne besede: zastave, vse oznake, seznam zastav, državne zastave, energetika, Zastava Dominika, zastave držav na svetu, zastavo države, Seznam držav, promet in telekomunikacije, demografija, nacionalne zastave, gospodarstvo, Dominika, svetovne države, informacije, zastave držav, politike.