Kuba
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 |  |
| Ikona 32x16 |  |
Kuba
Kuba: Ostrvna sanja v Karibih
Kuba, največja država v Karibskem morju, je otok, ki je že dolgo časa vir fascinacije in skrivnostnosti. S svojo bogato zgodovino, živahnim prebivalstvom, osupljivo naravo in edinstveno kulturo, Kuba ponuja nepozabno izkušnjo vsakomur, ki jo obišče. Ta karibska biserna ogrlica, ki se razteza med Atlantskim oceanom in Mehiškim zalivom, je že desetletja v središču svetovne pozornosti, pogosto zaradi svoje politike, a vedno bolj tudi zaradi svoje neizmerne privlačnosti kot turistične destinacije.
Geografija in Narava
Geografsko je Kuba arhipelag, ki ga sestavlja glavni otok, Isla de la Juventud in več kot 1600 manjših otokov in otočkov. Glavni otok, ki je dolg približno 1250 kilometrov, je hkrati ozek in dolg, kar mu daje edinstveno obliko. Njegova obala je razčlenjena z številnimi zalivi, plažami in mangrovami, ki ustvarjajo slikovite pokrajine. Notranjost otoka pa je bolj raznolika, od rodovitnih nižin in gričev do gorskih verig, kot je Sierra Maestra na vzhodu, ki je bila prizorišče pomembnih zgodovinskih dogodkov. Klima na Kubi je tropska, z vročimi in vlažnimi poletji ter milejšimi in suhimi zimami. To omogoča bujno rast tropske flore in favne, ki otok ohranja zelen in živ. Mangrove, palme, tropski gozdovi in koralni grebeni, ki obkrožajo otok, so dom številnim endemičnim vrstam, zaradi česar je Kuba raj za ljubitelje narave in ekoturizma.
Zgodovina: Od Kolumbusa do Revolucije
Zgodovina Kube je bogata in zapletena, zaznamovana s številnimi osvajalskimi pohodi, boji za neodvisnost in politično nestabilnostjo. Prvi Evropejec, ki je stopil na kubanska tla, je bil Krištof Kolumb leta 1492, ki je otok razglasil za špansko posest. Sledilo je obdobje španske kolonizacije, ki je močno vplivalo na kulturo, jezik in družbo Kube. Španci so izkoriščali naravna bogastva otoka, predvsem sladkorni trs, in uvažali afriške sužnje, kar je ustvarilo edinstveno mešanico kultur, ki je značilna za Kubance. V 19. stoletju se je začelo vedno močnejše gibanje za neodvisnost, ki je kulminiralo v več vojnah za neodvisnost proti Španiji. Po ameriško-španski vojni leta 1898 je Kuba postala neodvisna, vendar je ostala pod močnim ameriškim vplivom, kar je vodilo do obdobja gospodarske in politične nestabilnosti. Vrhunec je dosegla Kubanska revolucija leta 1959, ko je Fidel Castro s svojimi revolucionarnimi silami prevzel oblast in vzpostavil socialistično državo. To obdobje je zaznamovalo globoke družbene in gospodarske spremembe, vključno z nacionalizacijo industrije, reformo zemljiške posesti in uvedbo brezplačnega zdravstva in izobraževanja. Hladna vojna je močno vplivala na Kubo, ki se je zbližala s Sovjetsko zvezo, kar je privedlo do napetih odnosov z Združenimi državami Amerike in znamenite Kubanske raketne krize leta 1962. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je Kuba znašla v globoki gospodarski krizi, znani kot „obdobje posebnih časov“, vendar je uspela ohraniti svojo politično samostojnost in se postopoma začela gospodarsko obnavljati, predvsem s pomočjo turizma.
Prebivalstvo in Kultura
Kubansko prebivalstvo je etnično in kulturno zelo raznoliko, kar je posledica mešanja staroselcev, španskih kolonizatorjev in afriških sužnjev. Večina Kubancev ima mešano poreklo, z močnim vplivom evropske in afriške kulture. Ta mešanica se odraža v glasbi, plesu, hrani in jeziku. Španščina je uradni jezik, vendar se sčasoma razvil poseben kubanski naglas in besednjak. Kubanska kultura je znana po svoji živahnosti, strasti in veselju do življenja. Glasba in ples sta sestavni del vsakdanjega življenja, od salse in rumbe do son cubana. Kubanci so znani po svoji toplini, gostoljubnosti in ponosu na svojo državo. Versko gledano je večina Kubancev katoličanov, vendar je prisotna tudi sinkretizem z afriškimi verovanji, kot je Santería. Kubanska družba je močno zaznamovana s socialističnim sistemom, ki zagotavlja brezplačno zdravstvo in izobraževanje za vse državljane. Kljub gospodarskim izzivom, ki jih država doživlja, Kubanci ohranjajo močan občutek skupnosti in solidarnosti.
Gospodarstvo
Gospodarstvo Kube je bilo tradicionalno osredotočeno na kmetijstvo, predvsem na pridelavo sladkornega trsa, tobaka in kave. V zadnjih desetletjih pa se je močno razvil tudi turizem, ki je postal eden najpomembnejših virov prihodkov države. Poleg tega Kuba izvaža tudi nikelj, zdravila in biotehnološke izdelke. Gospodarstvo je močno centralizirano in v veliki meri pod nadzorom države, čeprav se v zadnjih letih opažajo tudi koraki k večji tržni liberalizaciji. Združene države Amerike so že vrsto let pod embargom, kar močno vpliva na kubansko gospodarstvo. Kljub temu se Kuba trudi razvijati svojo industrijo in iskati nove trge za svoje izdelke.
Turistične Zanimivosti
Kuba ponuja nešteto turističnih znamenitosti, ki privabljajo obiskovalce z vsega sveta.
* Havana: Glavno mesto Kube, Havana, je živo srce otoka. Njena zgodovinska četrt, Habana Vieja, je uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO in navdušuje s svojimi baročnimi cerkvami, starimi kolonialnimi zgradbami in živahnimi trgi. Sprehod po Paseo del Prado ali ob Maleconu, sloviti obalni promenadi, je obvezen. Havana je znana po svojih starodobnih avtomobilih, ki še vedno vozijo po ulicah, in po svoji živahni glasbeni in plesni sceni.
* Varadero: Ta znani obmorski letovišče na severni obali Kube je raj za ljubitelje plaž. Z več kot 20 kilometri belih peščenih plaž in turkizno modrim morjem, Varadero ponuja popolno sprostitev. Tukaj je na voljo široka paleta vodnih športov, luksuznih hotelov in restavracij.
* Trinidad: Ena najbolje ohranjenih kolonialnih mest na Kubi, Trinidad, je uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Njegove tlakovane ulice, pisane hiše in cerkve pričajo o bogati zgodovini. Mesto ponuja edinstveno potovanje nazaj v čas, kjer je življenje še vedno bolj umirjeno.
* Sierra Maestra: Ta gorska veriga na vzhodu Kube je bila glavno oporišče Fidelu Castru med revolucijo. Danes ponuja čudovite možnosti za pohodništvo in raziskovanje narave. Tu se nahaja tudi narodni park Turquino, kjer je najvišji vrh Kube, Pico Turquino.
* Vinales: Dolina Vinales, ki je prav tako uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO, je znana po svojih bujnih zelenih dolinah, nenavadnih apnenčastih gričih, imenovanih mogotes, in plantažah tobaka. Obiskovalci lahko spoznajo tradicionalne metode pridelave tobaka in uživajo v slikovitih razgledih.
* Cienfuegos: To čudovito obalno mesto, znano kot biser juga, navdušuje s svojo elegantno francosko arhitekturo, ki je posledica zgodnjega francoskega priseljevanja. Njegov zgodovinski center je uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO.
Kuba je destinacija, ki ponuja veliko več kot le lepe plaže. Je otok z dušo, ki vas bo očarala s svojo zgodovino, kulturo, glasbo in predvsem s svojimi ljudmi. Je kraj, kjer se preteklost srečuje s sedanjostjo, kjer se tradicija prepleta s sodobnostjo, in kjer vsak kotiček pripoveduje svojo edinstveno zgodbo. Obisk Kube je potovanje, ki se globoko zareže v spomin in pusti trajen pečat.
Informacije o države Kuba
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Kuba (angleški Cuba) je na mestu/celine Srednja Amerika. Kuba ima površino 110 860 km2 i 11 075 244 ljudi. Najvišja točka je višina 2 005 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Pico Turquino. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Karibsko morje. Država je organizacija Komunistična država in datum neodvisnosti 20. maj 1902. Glavno mesto se imenuje Havana. Kubaje mednarodno kratico CU.
Kuba - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 114 100 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 9 900 $. BDP raste 1.50 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 4.70 % letno. Kuba ima 5 153 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 11 075 244 ljudi). Brezposelnost je 1.40 %. Kuba vprašanja 11.80 % BDP za zdravstvo in 3,80 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 35.40 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 21 520 000 000 USD.
Kuba - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Kuba ima 11 075 244 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini -0.12 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 9.96. Vsaka mama je v povprečju 1.45 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 4.83 in maternalne umrljivosti 73.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 77.87 let. Stopnja umrljivosti je 7.52 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Kuba - promet in telekomunikacije
Kuba ima 60 858 km cest, 8 598 kilometrov železniških prog in 136 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 240 km. Tukaj je registrirana 3 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Kuba je 1 315 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 1 193 000. Kuba ima 1 606 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 3 196 internetnih povezav. Kuba bila dodeljena domene prvega reda .cu.
Kuba - energetika
Kuba letno porabi 14 650 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 16 880 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 5 522 000 kW. Kuba izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 98.8 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.1 %, hidroelektrarne: 1.1 %. V državi Kuba se vsako leto obirajo 55 000 sodčkov nafte.
Ključne besede: energetika, svetovne države, informacije, zastave, gospodarstvo, vse oznake, seznam zastav, Seznam držav, zastave držav na svetu, Kuba, demografija, Zastava Kube, promet in telekomunikacije, zastave držav, nacionalne zastave, zastavo države, državne zastave, politike.