Nikaragva
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x53 |  |
| Ikona 32x19 |  |
Nikaragva
Nikaragva: Dežela vulkanov, jezer in bogate zgodovine
Nikaragva, največja država v Srednji Ameriki, je dežela osupljivih kontrastov in neokrnjene naravne lepote. S svojo bogato zgodovino, raznoliko geografijo in živahnim prebivalstvom ponuja Nikaragva edinstveno izkušnjo za vsakega popotnika. Od bujnih tropskih deževnih gozdov in veličastnih vulkanov do mirnih jezerskih obal in živahnih kolonialnih mest, ta dežela skriva nešteto zakladov, ki čakajo na odkritje.
Prebivalstvo in kultura
Nikaragva ima približno 6,9 milijona prebivalcev, ki so večinoma mešane evropske in domorodne krvi, znani kot Mestici. Obstajajo tudi manjše skupnosti, ki so potomci afriških priseljencev, predvsem na obali Karibskega morja, kjer je kultura močno pod vplivom jamajškega in drugih karibskih tradicij. Nikaragovska družba je znana po svoji toplini, gostoljubnosti in močnih družinskih vezeh. Večina prebivalstva je rimokatoliške vere, vendar je protestantizem v zadnjih desetletjih pridobil na priljubljenosti. Španski je uradni jezik, vendar se na območju avtonomnih regij na Karibski obali govorijo tudi kreolski in domorodnih jeziki, kot sta miskito in sumu. Kultura je bogata in raznolika, odražajoč mešanico staroseljskih, španskih in afriških vplivov. To se kaže v glasbi, plesu, literaturi in umetnosti, ki so globoko zakoreninjeni v nikaragovski identiteti. Tradicionalni prazniki, kot je Gritería, posvečen Devici Mariji, so živahni in polni barv, kar pričajo o globoki duhovnosti in skupnostnem duhu Nikaragovcev.
Zgodovina: Od staroselcev do sodobne države
Zgodovina Nikaragve sega tisoče let nazaj, ko so na tem območju prebivale napredne staroselske civilizacije, kot so Maji in Nikarao. Po prihodu Špancev v 16. stoletju je Nikaragva postala španska kolonija, ki je bila del širšega kapitanata Gvatemala. V tem obdobju so se zgodili pomembni kulturni in družbeni premiki, vključno s širjenjem krščanstva in uvedbo novih gospodarskih praks. Po skoraj tristo letih španske vladavine je Nikaragva leta 1821 dosegla neodvisnost, vendar je bila njena pot do stabilnosti dolga in polna izzivov. V 19. in 20. stoletju je državo zaznamovalo obdobje politične nestabilnosti, državljanskih vojn in ameriške intervencije. Posebej pomemben je bil boj proti diktaturi Somozov, ki je vladala skoraj pol stoletja. Leta 1979 je Sandinistična fronta narodne osvoboditve (FSLN) strmoglavila diktaturo, kar je vodilo v obdobje socialističnih reform. Kljub začetnim uspehom so notranji konflikti in zunanji pritiski privedli do dolgotrajne državljanske vojne. V zadnjih desetletjih se Nikaragva sooča s stalnimi političnimi in gospodarskimi izzivi, vendar njeno ljudstvo ostaja odporno in polno upanja za boljšo prihodnost. V zadnjih letih se je država soočala s protesti proti vladi in politično napetostjo, kar še dodatno poudarja kompleksnost njene sodobne zgodovine.
Geografija: Dežela vulkanov in jezer
Nikaragva se ponaša z izjemno raznoliko geografijo. Na zahodu države se razteza rodovitna obalna ravnica, ki jo zaznamujejo aktivni in ugasli vulkani, od katerih so nekateri še vedno simbol dežele. Tu se nahaja tudi največje sladkovodno jezero v Srednji Ameriki, Nikaragovsko jezero, ki je dom številnim otokom in je pomemben vir sladke vode. Jezero je dobilo ime po starodavnem plemenu Nikarao in je znano po svoji edinstveni sladkovodni populaciji morskih psov, ki so se prilagodili življenju v jezeru. Na vzhodu države se razprostira obsežna karibska obala, znana kot Moskitova obala, ki jo pokrivajo goste tropske deževne gozdove, mangrove in bogato biotsko raznovrstnost. Ta regija je manj poseljena in bolj divja, s številnimi rekami, ki se izlivajo v Karibsko morje. Podnebje je tropsko, z vlažno in vročo sezono od maja do oktobra ter suho sezono od novembra do aprila. Visoka nadmorska višina v nekaterih gorskih regijah prinaša milejše temperature. Naravne lepote Nikaragve vključujejo tudi slapove, termalne vrelce in skrite plaže, ki privabljajo ljubitelje narave.
Gospodarstvo in industrija
Gospodarstvo Nikaragve je v veliki meri odvisno od kmetijstva, kjer prevladuje pridelava kave, sladkornega trsa, tobaka, koruze in fižola. Kava je eden najpomembnejših izvoznih pridelkov, ki predstavlja znaten del prihodkov države. V zadnjih letih je narasla tudi pomembnost pridelave sadja, kot so banane in mango. Poleg kmetijstva je pomemben tudi sektor živinoreje, ki zagotavlja meso in mlečne izdelke za domačo porabo in izvoz. V zadnjih letih se je začel razvijati tudi turistični sektor, ki postaja vse pomembnejši vir prihodkov. Nikaragva privablja popotnike z naravnimi lepotami, kulturno dediščino in cenovno dostopnostjo. Proizvodnja tekstila in oblačil je prav tako prispevala k gospodarstvu, še posebej v prostih trgovinskih območjih. Vendar pa se Nikaragva še vedno sooča s številnimi gospodarskimi izzivi, vključno z visoko stopnjo revščine, neenakostjo in pomanjkanjem naložb. Vladne reforme in mednarodna pomoč so ključnega pomena za nadaljnji razvoj države.
Turistične zanimivosti
Nikaragva ponuja široko paleto turističnih zanimivosti, ki zadovoljijo različne interese. León, eno najstarejših mest v Ameriki, je znan po svoji kolonialni arhitekturi, veličastnih cerkvah in živahnem univerzitetnem življenju. Njegova katedrala, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je največja v Srednji Ameriki in ponuja osupljiv razgled z vrha. Poleg tega se lahko obiskovalci povzpnejo na bližnje vulkane, kot je Cerro Negro, kjer lahko uživajo v adrenalinskem spustu po vulkanskem pepelu na posebnih deskah. Granada, drugo pomembno kolonialno mesto, očara s svojimi pisanimi zgradbami, tlakovanimi ulicami in slikovitim trgom. Od tod se je mogoče odpraviti na izlet v bližnje jezero Nikaragva in raziskati njegove otoke, vključno z Isla de Ometepe, ki jo tvorita dva vulkana, Concepción in Maderas. Ometepe ponuja odlične možnosti za pohodništvo, kolesarjenje in opazovanje ptic. Za ljubitelje plaž je San Juan del Sur priljubljena destinacija, znana po svojih čudovitih plažah, možnostih za deskanje in živahnem nočnem življenju. Na vzhodni obali, v regiji Bluefields in Corn Islands, pa se obiskovalci lahko potopijo v drugačno, karibsko kulturo, uživajo v belih peščenih plažah in se potapljajo v kristalno čistem morju. Naravne lepote, kot je Narodni park Volcán Masaya, ki je aktiven vulkan, kjer lahko obiskovalci opazujejo žarečo lavo, ali Narodni park Río San Juan, ki ponuja možnost veslanja po reki in opazovanja krokodilov in ptic, so le nekateri izmed številnih naravnih čudes, ki jih Nikaragva ponuja. Za tiste, ki iščejo bolj mirne kraje, so Los Pueblos Blancos (Beli vasi) v bližini Masaye, znani po svoji rokodelski obrti in mirnem življenjskem slogu, odlična izbira. Nikaragva je dežela, ki ponuja nepozabna doživetja za vsakogar, ki si želi odkriti njene skrite zaklade.
Informacije o države Nikaragva
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Nikaragva (angleški Nicaragua) je na mestu/celine Srednja Amerika. Nikaragva ima površino 130 370 km2 i 5 727 707 ljudi. Najvišja točka je višina 2 438 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Mogoton. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Tihi ocean. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 15. september 1821. Glavno mesto se imenuje Managua. Nikaragvaje mednarodno kratico NU.
Nikaragva - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 19 120 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 3 200 $. BDP raste 4.70 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 8.10 % letno. Nikaragva ima 2 885 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 5 727 707 ljudi). Brezposelnost je 7.30 %. Nikaragva vprašanja 9.50 % BDP za zdravstvo in 0,60 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 70.50 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 4 073 000 000 USD.
Nikaragva - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Nikaragva ima 5 727 707 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 1.07 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 19.12. Vsaka mama je v povprečju 2.08 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 21.86 in maternalne umrljivosti 95.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 72.18 let. Stopnja umrljivosti je 5.04 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Nikaragva - promet in telekomunikacije
Nikaragva ima 19 137 km cest in 143 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 2 220 km.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Nikaragva je 4 822 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 287 600. Nikaragva ima 199 800 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 176 985 internetnih povezav. Nikaragva bila dodeljena domene prvega reda .ni.
Nikaragva - energetika
Nikaragva letno porabi 2 646 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 3 585 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 1 104 000 kW. Nikaragva izvoz 100 000 kWh in uvoz 2 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 67.8 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 22.6 %, hidroelektrarne: 9.5 %.
Ključne besede: seznam zastav, zastave držav na svetu, Zastava Nikaragvi, vse oznake, Nikaragva, promet in telekomunikacije, svetovne države, zastave, zastavo države, zastave držav, informacije, gospodarstvo, nacionalne zastave, demografija, energetika, državne zastave, Seznam držav, politike.