Malezija
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 |  |
| Ikona 32x16 |  |
Malezija
Malezija: Multikulturna južnoazijska dragulja
Malezija, država v jugovzhodni Aziji, je znana po svoji bogati kulturni dediščini, osupljivi naravi in dinamičnemu gospodarstvu. Ležeča na ključni trgovski poti med Indijskim in Tihim oceanom, je Malezija že stoletja stičišče različnih civilizacij, kar se odraža v njeni družbi, arhitekturi in kulinariki. Država obsega dva glavna dela: polotok Malezija na zahodu, ki meji na Tajsko in Singapur, ter vzhodno Malezijo na otoku Borneo, ki si jo deli s Brunejem in Indonezijo. Ta geografska razdeljenost ustvarja izjemno raznolikost pokrajin, od bujnih deževnih gozdov in visokih gora do čudovitih tropskih plaž in živahnih mestnih središč.
Prebivalstvo Malezije je izjemno raznoliko, kar je posledica njene zgodovine kot trgovskega središča in poznejše kolonizacije. Glavne etnične skupine so Malezijci, ki predstavljajo večino, Kitajci in Indijci. Poleg teh večjih skupin obstaja še nešteto avtohtonih ljudstev, zlasti v vzhodni Maleziji, kot so Iban, Kadazan-Dusun in Orang Asli. Ta multikulturnost je ključni element malezijske identitete, ki se odraža v njeni kulinariki, festivalih in vsakdanjem življenju. Uradni jezik je malezijščina, vendar se široko govorijo tudi kitajščina, tamilščina in različni lokalni jeziki ter narečja. Verska slika je prav tako pisana, prevladuje islam kot uradna vera, pomembno pa je tudi budizem, krščanstvo, hinduizem in taoizem. Ta verska in etnična harmonija, čeprav včasih podvržena napetostim, je eden od temeljnih kamnov malezijske družbe.
Zgodovina Malezije je bogata in kompleksna, zaznamovana z vplivi različnih imperijev in trgovinskih poti. V antičnih časih je regija postala pomembno trgovsko središče, kjer so se srečevali trgovci iz Indije, Kitajske in Bližnjega vzhoda. V 14. stoletju je nastalo sultanstvo Malaka, ki je postalo močno pomorsko kraljestvo in središče širjenja islama v regiji. Osvojitev Malake s strani Portugalcev leta 1511 je zaznamovala začetek evropske kolonizacije. Sledili so Nizozemci in Britanci, ki so postopoma utrdili svojo oblast nad različnimi deli ozemlja. Britanski vpliv je bil najmočnejši, saj so kolonizirali Malajski polotok, ki je postal znan kot Britanska Malaja, in dele Bornea. Med drugo svetovno vojno je Malezijo zasedla Japonska, kar je pustilo globoke posledice. Po vojni se je začel proces osamosvojitve. Leta 1957 je Malajski polotok postal neodvisen kot Federacija Malaja, leta 1963 pa se je združil z državama Sabah in Sarawak na Borneu ter s Singapurjem (ki se je leta 1965 odcepil) v Malezijo. Od takrat se država razvija v dinamično in moderno nacijo.
Geografsko je Malezija izjemno raznolika. Polotok Malezija se ponaša z gorovjem Titiwangsa, ki se razteza po celotni dolžini, obdan pa je s prostranimi plantažami palmovega olja in gumovca ter obalno ravnico. Vzhodna Malezija, ki obsega državi Sabah in Sarawak, je poznana po svoji izjemni biotski raznovrstnosti, gostih tropskih deževnih gozdovih, ki so dom številnim redkim rastlinskim in živalskim vrstam, vključno z orangutani, ter visokih gorah, kot je Mount Kinabalu, najvišji vrh jugovzhodne Azije. Reke, kot je reka Kinabatangan, so pomembne prometne žile in življenjska središča za lokalna plemena. Obalna območja so bogata s koralnimi grebeni in tropskimi otoki, kot so Langkawi, Penang in Tioman, ki privabljajo turiste z vsega sveta s svojimi belimi peščenimi plažami in kristalno čistim morjem.
Gospodarstvo Malezije je v zadnjih desetletjih doživelo izjemen preobrat, saj se je iz države, ki je temeljila na kmetijstvu in izvozu surovin, razvila v dinamično industrializirano državo. Glavna gospodarska sektorja sta proizvodnja in storitve. Proizvodnja je močno usmerjena v elektronsko industrijo, avtomobilsko industrijo ter proizvodnjo palmovega olja, gumovca in lesa. Malezija je eden največjih proizvajalcev in izvoznikov palmovega olja na svetu, kar pa predstavlja tudi okoljske izzive. V storitvenem sektorju prevladujejo finance, turizem in trgovina. Država je zelo odprta za tuje naložbe, kar je pripomoglo k njeni gospodarski rasti. Kuala Lumpur, glavno mesto, je globalno finančno in poslovno središče. Poleg tega Malezija izvaža tudi naravne vire, kot je nafta in plin.
Turistične znamenitosti Malezije so tako raznolike kot njeno prebivalstvo in pokrajina. Kuala Lumpur, živahna prestolnica, je dom ikonničnih Petronasovih dvojčkov, ki so nekoč veljali za najvišji stavbi na svetu, ter mošeje Masjid Jamek in svetišča Batu Caves, ki ponujajo neverjeten pogled in duhovno izkušnjo. Otok Penang, znan kot „biser vzhoda“, je raj za gurmane, ki ponuja bogato kulinarično dediščino, zlasti v mestu George Town, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine in je znan po svoji kolonialni arhitekturi in ulični umetnosti. Ljubitelji narave bodo navdušeni nad narodnim parkom Taman Negara, enim najstarejših deževnih gozdov na svetu, kjer lahko opazujejo divje živali in se sprehajajo po krošnjah dreves. Vzhodna Malezija ponuja neprimerljive možnosti za raziskovanje narodnega parka Kinabalu in vzpon na istoimenski vrh, pa tudi obisk plemenskih vasi in opazovanje orangutanov v narodnem parku Sepilok. Tropski otoki, kot so Langkawi, Tioman in Redang, ponujajo nepozabne počitnice na plaži, potapljanje in snorkljanje v kristalno čistem morju. Malezija je destinacija, ki ponuja nekaj za vsakogar, od pustolovščin v naravi do kulturnih izletov in sproščujočih počitnic na plaži.
Informacije o države Malezija
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Malezija (angleški Malaysia) je na mestu/celine Vzhodna Azija. Malezija ima površino 329 847 km2 i 29 179 952 ljudi. Najvišja točka je višina 4 100 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Gunung Kinabalu. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Indijski ocean. Država je organizacija ustavna monarhija in datum neodvisnosti 31. avgust 1957. Glavno mesto se imenuje Kuala Lumpur. Malezijaje mednarodno kratico MY.
Malezija - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 453 000 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 15 800 $. BDP raste 5.10 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 3.20 % letno. Malezija ima 11 910 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 29 179 952 ljudi). Brezposelnost je 3.10 %. Malezija vprašanja 8.00 % BDP za zdravstvo in 2,03 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 53.20 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 87 810 000 000 USD.
Malezija - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Malezija ima 29 179 952 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 1.54 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 20.74. Vsaka mama je v povprečju 2.64 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 14.57 in maternalne umrljivosti 29.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 74.04 let. Stopnja umrljivosti je 4.95 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Malezija - promet in telekomunikacije
Malezija ima 98 721 km cest, 1 849 kilometrov železniških prog in 117 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 7 200 km. Tukaj je registrirana 315 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Malezija je 36 661 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 4 243 000. Malezija ima 15 355 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 363 007 internetnih povezav. Malezija bila dodeljena domene prvega reda .my.
Malezija - energetika
Malezija letno porabi 95 020 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 112 000 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 25 240 000 kW. Malezija izvoz 105 000 000 kWh in uvoz 12 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 91.7 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 8.3 %. V državi Malezija se vsako leto obirajo 603 400 sodčkov nafte.
Ključne besede: promet in telekomunikacije, energetika, nacionalne zastave, demografija, zastavo države, zastave, Malezija, gospodarstvo, Zastava Malezije, svetovne države, državne zastave, vse oznake, seznam zastav, Seznam držav, zastave držav na svetu, zastave držav, informacije, politike.