Kitajska
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 |  |
| Ikona 32x21 |  |
Kitajska
Kitajska: Dežela zmajev in tisočletne zgodovine
Kitajska, uradno Ljudska republika Kitajska, je država, ki se razteza čez znaten del vzhodne Azije. Je četrta največja država na svetu po površini in najbolj naseljena država na svetu, s populacijo, ki presega 1,4 milijarde ljudi. Njena bogata zgodovina, raznolika geografija in hitro razvijajoče gospodarstvo jo postavljajo v sam vrh svetovnih velesil. Kitajska je dežela kontrastov, kjer se starodavne tradicije prepletajo z najsodobnejšo tehnologijo, od bujnih zelenih pokrajin do neokrnjenih puščav in visokih gorskih verig. Je kraj, ki je pustil neizbrisen pečat na svetovni civilizaciji in še naprej oblikuje prihodnost.
Obyvatelstvo in kultura
Kitajska je dom najštevilnejšega prebivalstva na svetu, kar predstavlja skoraj petino svetovne populacije. Večino prebivalstva sestavljajo Han Kitajci, ki pa v državi sobivajo z več kot 50 drugimi priznanimi etničnimi manjšinami, med katerimi so najštevilnejši Zhuang, Mandžurci, Hui, Mongoli in Ujguri. Ta etnična raznolikost prispeva k bogastvu kitajske kulture, ki je znana po svoji starodavni tradiciji, filozofiji in umetnosti. Jezik je ključen element kitajske identitete. Glavni jezik je mandarinščina, ki je uradni jezik in ga govori večina prebivalstva. Poleg mandarinščine pa obstaja še vrsta drugih narečij in jezikov, ki odražajo regionalne razlike. Kitajska kultura je globoko zakoreninjena v konfucianizmu, taoizmu in budizmu, ki so oblikovali njene etične vrednote, družbene strukture in poglede na svet. Tradicionalna kitajska družina je bila dolga stoletja temelj družbe, čeprav se v sodobni Kitajski, zlasti v urbanih območjih, te strukture spreminjajo. Praznovanja, kot je Kitajsko novo leto (Pomladni festival), so pomemben del kitajske kulture in jih spremljajo bogati obredi, družinska srečanja in tradicionalne jedi. Umetnost, kot je kaligrafija, slikarstvo, opera in keramika, ima dolgo in cenjeno zgodovino. Kitajska kuhinja je svetovno znana po svoji raznolikosti in bogastvu okusov, pri čemer se vsaka regija ponaša s svojimi edinstvenimi specialitetami, od pekinške race do sečuanskih začinjenih jedi.
Zgodovina: Tisočletja civilizacije
Zgodovina Kitajske sega več kot 5000 let v preteklost, kar jo uvršča med najstarejše neprekinjene civilizacije na svetu. Dolgo obdobje dinastij je zaznamovalo razvoj kitajske družbe, politike in kulture. Od legendarnih Trije vladarji in Pet cesarjev do vzpona in padca mogočnih dinastij, kot so Šang, Džov, Čin, Han, Tang, Song, Juan, Ming in Čing, je vsaka doba prinesla svoje dosežke in izzive. Dinastija Čin je leta 221 pr. n. š. prvič združila Kitajsko in postavila temelje za centralizirano državo, medtem ko je dinastija Han postavila temelje kitajske kulture in družbe, ki so se ohranile skozi stoletja. Dinastija Tang velja za zlato dobo kitajske umetnosti, literature in mednarodnih odnosov, medtem ko je dinastija Ming znana po gradnji Velikega kitajskega zidu in odmevnih pomorskih ekspedicijah. Obdobje dinastije Čing je bilo zadnje cesarsko obdobje, ki se je končalo s padcem cesarstva leta 1912. Po padcu cesarstva je Kitajska doživela obdobje nemirov, vključno z vojnami, japonsko okupacijo in državljansko vojno med nacionalisti in komunisti. Leta 1949 je Mao Zedong razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske, s čimer se je začelo novo obdobje v kitajski zgodovini. V zadnjih desetletjih je Kitajska doživela izjemno gospodarsko rast in se postopoma odprla svetu, pri čemer pa se še vedno sooča z izzivi, povezanimi s politično svobodo in človekovimi pravicami.
Geografija: Raznolikost pokrajin
Geografija Kitajske je izjemno raznolika, od prostranih planjav in rodovitnih dolin do visokih gorskih vrhov in obsežnih puščav. Na zahodu države dominirajo visoke planote, kot je Tibetanska planota, ki jo obdajajo mogočni gorovji, vključno z Himalajo, kjer se nahaja najvišji vrh sveta, Mount Everest. Vzhodna Kitajska je bolj naseljena in kmetijsko razvita, z velikimi rečnimi dolinami, kot sta Rumena reka (Huang He) in Jangce (Chang Jiang), ki sta igrali ključno vlogo v razvoju kitajske civilizacije. Na severu se razprostirajo obsežne puščave, kot je Gobi, medtem ko na jugovzhodu prevladujejo subtropski gozdovi in rodovitne obalne ravnice. Kitajska ima dolgo obalo ob Pacifiškem oceanu, ki je pomembno središče pomorskega prometa in trgovine. Velika kitajska planota, znana tudi kot kitajska žitnica, je ključnega pomena za kmetijstvo države. Podnebje se močno razlikuje glede na regijo, od hladnega in suhega v notranjosti do vlažnega in subtropskega na obali. Ta geografska raznolikost je omogočila razvoj različnih ekosistemov in omogočila Kitajski, da postane pomemben vir naravnih virov.
Gospodarstvo: Svetovna tovarna
Kitajsko gospodarstvo je doživelo eno najhitrejših in najobsežnejših transformacij v sodobni zgodovini. Po desetletjih zaprte politike se je Kitajska v poznih 70. letih 20. stoletja začela odpirati in sprejemati tržne reforme, kar je sprožilo izjemno gospodarsko rast. Danes je Kitajska druga največja svetovna ekonomija po nominalnem BDP in največja po paritetu kupne moči. Vzpon Kitajske kot svetovne tovarne je zaznamoval globalno proizvodnjo, saj je država postala vodilni proizvajalec in izvoznik široke palete izdelkov, od elektronike in tekstila do strojev in avtomobilov. Poleg proizvodnje se Kitajska vse bolj osredotoča na razvoj visokotehnoloških industrij, kot so umetna inteligenca, vesoljske tehnologije in obnovljivi viri energije. Velike naložbe v infrastrukturo, vključno z visokohitrostnimi železnicami, avtocestami in letališči, so še dodatno pospešile gospodarski razvoj. Kljub izjemnemu uspehu se Kitajska sooča z izzivi, kot so naraščajoče neenakosti med bogatimi in revnimi, okoljske težave in potreba po prehodu k bolj trajnostnemu modelu rasti. Vendar pa njena ekonomska moč in vpliv na svetovno trgovino ostajata nesporna.
Turistične zanimivosti: Od starodavnih čudes do sodobnih metropol
Kitajska ponuja nešteto turističnih zanimivosti, ki privabljajo milijone obiskovalcev vsako leto. Med najbolj ikoničnimi znamenitostmi je seveda Veliki kitajski zid, eno od sedmih čudes sveta, ki se vije čez gore in doline ter priča o nepremagljivi obrambni moči starodavne Kitajske. Prepovedano mesto v Pekingu, nekdanja cesarska palača, je impresiven kompleks, ki prikazuje veličastnost dinastij Ming in Čing. V bližini se nahaja tudi nebeški tempelj, kjer so cesarji izvajali obrede za dobro letino. Terakotna armada v Xianu je še eno izjemno arheološko odkritje, ki prikazuje tisoče glinenih vojakov in konj, ki so bili pokopani skupaj s prvim kitajskim cesarjem. Za ljubitelje narave ponuja Kitajska neokrnjene pokrajine, kot so slikovita območja Guilina in Yangshuo, znana po svojih kraških hribih, ter gorovje Huangshan z granitnimi vrhovi, obdanimi z meglo. V zadnjih letih pa so se razvile tudi sodobne metropole, kot je Šanghaj, ki navdušuje s svojo futuristično arhitekturo, živahnim nočnim življenjem in nakupovalnimi središči, ter Hongkong, ki je znan po svojem kozmopolitskem vzdušju in slikovitem pristanišču. Za tiste, ki iščejo duhovno izkušnjo, so pomembni budistični templji v Luoyangu ali taoistični svetišči na gori Wudang. Kitajska ponuja nepozabno potovanje skozi zgodovino, kulturo in naravne lepote, ki pusti globok pečat na vsakem obiskovalcu.
Informacije o države Kitajska
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Kitajska (angleški China) je na mestu/celine Vzhodna Azija. Kitajska ima površino 9 596 961 km2 i 1 343 239 923 ljudi. Najvišja točka je višina 8 850 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Mount Everest. Najnižja točka se nahaja na ravni -154 m.n.m.g. in se imenuje Turpan Pendi. Država je organizacija Komunistična država in datum neodvisnosti Prva oktober 1949. Glavno mesto se imenuje Peking. Kitajskaje mednarodno kratico CH.
Kitajska - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 11 440 000 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 8 500 $. BDP raste 9.20 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 5.50 % letno. Kitajska ima 795 500 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 1 343 239 923 ljudi). Brezposelnost je 6.50 %. Kitajska vprašanja 4.60 % BDP za zdravstvo in 4,30 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 43.50 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 697 200 000 000 USD.
Kitajska - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Kitajska ima 1 343 239 923 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 0.48 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 12.31. Vsaka mama je v povprečju 1.55 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 15.62 in maternalne umrljivosti 37.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 74.84 let. Stopnja umrljivosti je 7.17 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Kitajska - promet in telekomunikacije
Kitajska ima 3 860 800 km cest, 86 000 kilometrov železniških prog in 497 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 110 000 km. Tukaj je registrirana 2 030 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Kitajska je 986 253 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 285 115 000. Kitajska ima 389 000 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 19 772 000 internetnih povezav. Kitajska bila dodeljena domene prvega reda .cn.
Kitajska - energetika
Kitajska letno porabi 4 693 000 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 4 604 000 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 877 700 000 kW. Kitajska izvoz 19 060 000 000 kWh in uvoz 55 450 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 74.3 %, jedrska energija: 1 %, Obnovljivi viri: 2.3 %, hidroelektrarne: 22.4 %. V državi Kitajska se vsako leto obirajo 4 073 000 sodčkov nafte.
Ključne besede: seznam zastav, nacionalne zastave, državne zastave, promet in telekomunikacije, gospodarstvo, informacije, svetovne države, zastavo države, demografija, Seznam držav, vse oznake, zastave držav, energetika, zastave držav na svetu, Kitajska, zastave, Zastava Kitajske, politike.