Mongolija
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 |  |
| Ikona 32x16 |  |
Mongolija
Mongolija: Dežela neba in svobode
Mongolija, država, ki se razteza na ogromnih prostranstvih osrednje Azije, je dežela, ki je zavita v legende in zgodovino. S svojo edinstveno kulturo, neokrnjeno naravo in bogato dediščino, je Mongolija destinacija, ki ponuja nepozabno izkušnjo. Pogosto imenovana „Dežela večnega modrega neba“ (MNG: , Törhön hoh tengriin oron), ta opis popolnoma ujame bistvo te prostrane države, kjer se zdi, da se nebo dotika zemlje.
Geografija in Narava
Mongolija je druga največja kopenska država na svetu, ki jo obdajata Rusija na severu in Kitajska na jugu. Njena geografija je izjemno raznolika, od goratih območij na zahodu in severu do obsežnih step in puščave Gobi na jugu. Skupna površina države znaša več kot 1,5 milijona kvadratnih kilometrov, kar je primerljivo z velikostjo Francije ali Teksasa. Kljub svoji ogromni površini je Mongolija redko poseljena, kar prispeva k občutku neokrnjene divjine in miru.
Na zahodu države prevladujejo Altajske gore, ki se dvigajo do višin nad 4000 metrov. Tu se nahajajo najvišji vrhovi Mongolije, kot je Khüiten Peak (4374 m). Ta gorata pokrajina je dom številnim ledenikom, jezerom in globokim dolinam, ki nudijo osupljive razglede. Na severu se razprostirajo gorovja Khangai in Khentii, ki so znana po svojih gozdovih in alpskih pašnikih.
Najbolj znana geografska značilnost Mongolije je verjetno puščava Gobi na jugu. Ta prostrana polpuščava in puščava se razteza čez več kot tretjino države in je znana po svojih dinamičnih sipinah, skalnatih kanjonih in bogatih fosilnih nahajališčih. Kljub svoji sušnosti je Gobi dom številnim edinstvenim rastlinskim in živalskim vrstam, vključno z redkim divjim kamelo Bactrian.
Med stepami, ki pokrivajo velik del osrednje Mongolije, prevladujejo dolge, valovite travnate površine, ki so idealne za pašo živine, predvsem konj, ovc, koz in jakov. Te stepe so srce mongolske tradicije in življenjskega sloga. V Mongoliji je tudi več kot 3000 jezer, med katerimi je najbolj znano jezero Khövsgöl, pogosto imenovano „Modra biserna Mongolije“. To sladkovodno jezero, ki vsebuje približno 0,4 % vse sladke vode na svetu, je obdano z gozdovi in gorami ter je pomembno ekološko in turistično območje.
Podnebje v Mongoliji je celinsko, z dolgimi, zelo mrzlimi zimami in kratkimi, vročimi poletji. Temperature pozimi lahko padejo do -40 °C, medtem ko se poleti lahko povzpnejo do 30 °C. Padavin je malo, predvsem v obliki snega pozimi in dežja poleti. Ta ekstremna podnebja so oblikovala tako pokrajino kot tudi življenjski slog Mongolov.
Zgodovina in Kultura
Zgodovina Mongolije je tesno povezana z vzponom in padcem Mongolskega imperija. V 13. stoletju je Džingiskan združil mongolska plemena in ustvaril največji sosednji imperij v zgodovini človeštva. Njegov vnuk Kublajkan je kasneje ustanovil dinastijo Yuan na Kitajskem. Vpliv Mongolskega imperija je pustil neizbrisen pečat na zgodovini Azije in Evrope.
Po razpadu imperija je Mongolija doživela obdobja razdrobljenosti in zunanje prevlade, vključno z vladavino dinastije Qing iz Kitajske. V začetku 20. stoletja je Mongolija ponovno pridobila neodvisnost, a je kmalu postala satelitska država Sovjetske zveze. V tem obdobju je država doživela obsežne družbene in gospodarske spremembe, vključno s kolektivizacijo kmetijstva in razvojem industrije.
Po padcu Sovjetske zveze v začetku 90. let 20. stoletja je Mongolija prešla na demokratični sistem in tržno gospodarstvo. Ta prehod ni bil lahek, saj se je država soočala z gospodarskimi težavami in družbenimi spremembami. Kljub temu je Mongolija uspela ohraniti svojo edinstveno kulturo in tradicijo.
Mongolska kultura je globoko zakoreninjena v nomadskem življenjskem slogu. Tradicionalno so Mongoli živeli v šotorih, imenovanih „ger“ (včasih imenovani tudi „jurt“), ki so jih lahko hitro postavili in razstavili ter premikali glede na pašo živine. Ta mobilnost je oblikovala njihov pogled na svet in njihov odnos do narave.
Pomemben del mongolske kulture je tudi budizem, ki je postal prevladujoča religija v 14. stoletju. Budizem je močno vplival na umetnost, arhitekturo in filozofijo Mongolije. Vendar pa je v času sovjetske vladavine budizem doživel hude preganjanja. Po letu 1990 pa je religija ponovno oživela in samostani so bili obnovljeni.
Še vedno živahen del mongolske dediščine je epika o Džingiskanu in junaštvu mongolskih vojščakov. Ta zgodovinska dediščina se odraža v literaturi, glasbi in plesu. Pomemben del mongolske glasbe je „khoomei“ ali „grleno petje“, ki je edinstvena vokalna tehnika, ki omogoča pevcu, da poje več not hkrati.
Prebivalstvo in Družba
Mongolija ima eno najnižjih gostot poseljenosti na svetu. Po zadnjih podatkih v državi živi približno 3,4 milijona ljudi. Večina prebivalstva je mongolske narodnosti, z manjšinami, kot so Kazahi, Tuvinci in ruski staroverci.
Glavno mesto Ulan Bator je sodobno metropola, ki združuje tradicionalne elemente z modernizacijo. V Ulan Batorju živi skoraj polovica prebivalstva države, kar predstavlja velik kontrast v primerjavi s prostranimi, redko poseljenimi pokrajinami. Ta urbanizacija je privedla do nekaterih družbenih izzivov, kot so onesnaženje zraka in prometne zastoje.
Kljub hitri modernizaciji Mongolija še vedno ohranja močne vezi s svojimi nomadskimi koreninami. Številni ljudje še vedno živijo v gerih in se ukvarjajo s pašo živine, kar je temelj njihovega ekonomskega in kulturnega življenja. Ta dvojnost med tradicionalnim in sodobnim je ključni vidik sodobne mongolske družbe.
Izobraževanje je v Mongoliji obvezno do 11. leta starosti. Država ima relativno visoko stopnjo pismenosti. Zdravstvena oskrba je dostopna, vendar je njena kakovost lahko različna, zlasti na podeželju.
Gospodarstvo in Industrija
Mongolsko gospodarstvo je v veliki meri odvisno od naravnih virov, predvsem od rudarstva. Država je bogata z zalogami premoga, bakra, zlata, srebra in redkih zemeljskih kovin. Izvoz teh surovin predstavlja velik delež mongolskega izvoza. Vendar pa ta odvisnost od surovin državo dela ranljivo glede nihanj cen na svetovnih trgih.
Kmetijstvo, predvsem živinoreja, je še vedno pomemben del mongolskega gospodarstva. Ovce, koze, govedo in konji so ključni za preživetje številnih Mongolov. Proizvodnja mesa, mleka in volne so pomembni sektorji.
Turizem postaja vse bolj pomemben sektor mongolskega gospodarstva. Obiskovalce privlači neokrnjena narava, nomadski način življenja, bogata zgodovina in kultura. Glavne turistične atrakcije vključujejo stepo, puščavo Gobi, narodne parke in zgodovinska mesta.
Trenutno Mongolija poskuša diverzificirati svoje gospodarstvo in zmanjšati svojo odvisnost od rudarstva. Vlagajo se napori v razvoj obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija, ter v razvoj turizma in drugih storitvenih sektorjev.
Turistične Zanimivosti
Mongolija ponuja nešteto možnosti za pustolovščine in nepozabna doživetja.
* Ulan Bator: Glavno mesto ponuja vpogled v sodobno Mongolijo, s svojo mešanico modernih zgradb, muzejev, galerij in živahnih trgov. Obiščite Trg Sukhbaatarja, Narodni muzej Mongolije, ki prikazuje bogato zgodovino države, in samostan Gandantegchinlen.
* Narodni park Terelj: Le kratka vožnja od Ulan Batorja se nahaja ta slikoviti narodni park, znan po svojih skalnih formacijah, gozdovih in rekah. Tu lahko izkusite življenje v geru, jahate konje in obiščete budistične samostane.
* Puščava Gobi: Edinstvena in osupljiva pokrajina, ki ponuja možnosti za raziskovanje sipin, kameljo jahanje, obisk fosilnih nahajališč (kot je dolina flamingov) in opazovanje zvezd na jasnem nočnem nebu.
* Jezero Khövsgöl: Znano kot „Modra biserna Mongolije“, je to čudovito sladkovodno jezero obdano z gorami in gozdovi. Ponuja možnosti za ribolov, čolnarjenje, pohodništvo in izkušnjo življenja lokalnih nomadskih skupnosti, kot so Tsaatan, ki še vedno živijo od gojenja severnih jelenov.
* Narodni park Altai Tavan Bogd: Na skrajnem zahodu države se nahaja ta gorski park, ki ponuja priložnost za pohodništvo v visokogorju, obisk ledenikov in odkrivanje starodavnih skalnih poslikav.
* Karakorum: Nekdanja prestolnica Mongolskega imperija, danes arheološko najdišče, ki priča o nekdanji moči in slavi.
Mongolija je država, ki očara s svojo neokrnjeno naravo, bogato zgodovino in edinstveno kulturo. Je dežela, ki ponuja pobeg od vsakdanjega sveta in izkušnjo pristne svobode pod neskončnim modrim nebom.
Informacije o države Mongolija
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Mongolija (angleški Mongolia) je na mestu/celine Vzhodna Azija. Mongolija ima površino 1 564 116 km2 i 3 179 997 ljudi. Najvišja točka je višina 4 374 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Nayramadlin Orgil (Huyten Orgil). Najnižja točka se nahaja na ravni 518 m.n.m.g. in se imenuje Hoh Nuur. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 11. julij 1921. Glavno mesto se imenuje Ulan Bator. Mongolijaje mednarodno kratico MG.
Mongolija - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 13 430 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 4 800 $. BDP raste 17.30 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 9.50 % letno. Mongolija ima 1 147 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 3 179 997 ljudi). Brezposelnost je 9.90 %. Mongolija vprašanja 9.30 % BDP za zdravstvo in 1,40 % BDP za vojaške. Skupni znesek tujega dolga je 1 900 000 000 USD.
Mongolija - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Mongolija ima 3 179 997 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 1.47 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 20.70. Vsaka mama je v povprečju 2.19 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 36.00 in maternalne umrljivosti 63.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 68.63 let. Stopnja umrljivosti je 6.01 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Mongolija - promet in telekomunikacije
Mongolija ima 49 249 km cest, 1 908 kilometrov železniških prog in 44 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 580 km. Tukaj je registrirana 57 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Mongolija je 2 942 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 187 600. Mongolija ima 330 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 20 865 internetnih povezav. Mongolija bila dodeljena domene prvega reda .mn.
Mongolija - energetika
Mongolija letno porabi 3 375 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 4 056 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 833 200 kW. Mongolija izvoz 22 200 000 kWh in uvoz 262 900 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 99.9 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.1 %, hidroelektrarne: 0.0 %. V državi Mongolija se vsako leto obirajo 6 983 sodčkov nafte.
Ključne besede: Mongolija, državne zastave, svetovne države, gospodarstvo, demografija, promet in telekomunikacije, nacionalne zastave, zastavo države, vse oznake, Seznam držav, zastave, seznam zastav, informacije, Zastava Mongoliji, energetika, zastave držav na svetu, zastave držav, politike.