Indonezija
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 |  |
| Ikona 32x21 |  |
Indonezija
Indonezija: Arhipelag tisočerih otokov in neštetih zgodb
Indonezija, država, ki leži na obeh straneh ekvatorja, je največji otoški arhipelag na svetu in četrta najbolj naseljena država na planetu. S svojo osupljivo geografsko raznolikostjo, bogato zgodovino, živahnim gospodarstvom in neštetimi turističnimi znamenitostmi Indonezija ponuja edinstveno izkušnjo za vsakega popotnika. Ta obsežna država, ki se razteza med Indijskim in Tihim oceanom, je dom več kot 270 milijonom ljudi, ki govorijo več kot 700 različnih jezikov in narečij, kar odraža njeno izjemno kulturno pestrost. Vsak otok, od bujnih riževih teras Balija do vulkanskih vrhov Jave in prostranih deževnih gozdov Bornea, ima svojo edinstveno identiteto in zgodbe, ki čakajo, da jih odkrijemo.
Geografija in naravne danosti
Geografsko gledano je Indonezija izjemno kompleksna in dinamična. Sestoji iz več kot 17.000 otokov, od katerih jih je približno 6.000 poseljenih. Arhipelag se razteza na več kot 5.000 kilometrov v smeri vzhod-zahod, kar ga uvršča med najdaljše države na svetu. Večina otokov je vulkanskega izvora in leži na območju Pacifiškega ognjenega obroča, kar pomeni, da je Indonezija ena najaktivnejših vulkanskih držav na svetu. Ta geološka dejavnost je ustvarila izjemno rodovitna tla, ki podpirajo bujno tropsko vegetacijo in omogočajo intenzivno kmetijstvo, predvsem pridelavo riža, kave, čaja in začimb. Poleg vulkanov so Indonezijo oblikovali tudi potresi in cunami, ki so pustili neizbrisen pečat na njeni pokrajini in zgodovini. Obalna črta je izjemno razčlenjena, z neštetimi zalivi, plažami in mangrovami, ki so dom številnim morskih vrstam. V notranjosti otokov prevladujejo gorske verige, deževni gozdovi in reke, ki so ključnega pomena za lokalno ekosistem in prebivalstvo. Veliki otoki, kot so Sumatra, Java, Borneo (Kalimantan), Sulawesi in Nova Gvineja (Papua), imajo svoje specifične geografske značilnosti, od visokih gorovij in prostranih ravnic do obsežnih močvirij in koralnih grebenov.
Zgodovina: Od starodavnih kraljestev do moderne države
Zgodovina Indonezije je dolga in zapletena, zaznamovana z vplivi različnih civilizacij in trgovinskih poti. Že v antičnih časih je bila regija pomembno križišče pomorskih poti med Indijo in Kitajsko, kar je privedlo do širjenja indijskih kulturnih in verskih vplivov, predvsem hinduizma in budizma. V 7. stoletju je nastalo mogočno pomorsko cesarstvo Srivijaya, ki je nadziralo trgovino v Malajskem prelivu. V 13. stoletju pa je na Javi prevladalo hindujsko cesarstvo Majapahit, ki je veljalo za enega največjih imperijev v jugovzhodni Aziji. Ključni mejnik v zgodovini Indonezije je bil prihod evropskih trgovcev v 16. stoletju, predvsem Portugalcev, Britancev in Nizozemcev, ki so se borili za nadzor nad bogatimi trgovinskimi potmi začimb. Nizozemska vzhodnoindijska družba (VOC) je postopoma prevzela nadzor nad večino arhipelaga in ustanovila Nizozemsko Vzhodno Indijo, ki je trajala več kot 300 let. Kolonialno obdobje je prineslo izkoriščanje naravnih virov, uvedbo novih kmetijskih kultur in družbeno-politične spremembe, ki so močno vplivale na razvoj regije. V začetku 20. stoletja se je začelo krepiti indonezijsko nacionalno gibanje, ki je stremelo k neodvisnosti. Po drugi svetovni vojni, ko je Japonska med okupacijo oslabila nizozemsko oblast, je Indonezija 17. avgusta 1945 razglasila neodvisnost pod vodstvom Sukarna. Sledila je štiriletna vojna za neodvisnost, ki se je končala s priznanjem suverenosti Indonezije s strani Nizozemske leta 1949. V povojnem obdobju se je država soočala z notranjimi nemiri, ekonomskimi izzivi in političnimi preobrati, vključno z vzponom in padcem Suharta, ki je vladal z avtoritarno roko več kot 30 let. Po njegovi odstavitvi leta 1998 je Indonezija stopila na pot demokratičnih reform in se danes uveljavlja kot ena najpomembnejših držav v regiji.
Prebivalstvo in kultura: Mozaik etnij in ver
Indonezija je znana po svoji izjemni etnični in kulturni raznolikosti. Večina prebivalstva spada v malajsko-polinezijsko jezikovno skupino, vendar obstaja na stotine različnih etničnih skupin, vsaka s svojimi tradicijami, običaji in jeziki. Največje etnične skupine so Javanici, Sundanci, Madurci in Malajci, ki živijo predvsem na zahodnih otokih. V vzhodnih delih države, kot sta Papua in Vzhodni Timor, pa živijo avtohtone skupine z drugačnim kulturnim in genskim poreklom. Čeprav je uradni jezik bahasa indonesia, ki temelji na malajščini, se na vsakem otoku govori lokalni jezik ali narečje, ki odraža bogastvo kulturne dediščine. Verska slika Indonezije je prav tako raznolika. Večina Indonezijcev (okoli 87%) je muslimanov, kar Indonezijo uvršča med države z največjim muslimanskim prebivalstvom na svetu. Vendar pa so v državi prisotne tudi druge vere, kot so krščanstvo (protestantizem in katolicizem), hinduizem, budizem in tradicionalna animistična verovanja, predvsem na Baliju in v nekaterih delih Papue. Ta verska strpnost je ključnega pomena za ohranjanje miru in stabilnosti v tako raznoliki državi. Indonezijska kultura je bogat mozaik, ki združuje vplive domačih tradicij, hinduizma, budizma, islama in evropske kolonizacije. To se odraža v umetnosti, glasbi, plesu, literaturi in kulinariki. Plesne predstave, kot je klasični balijski ples Legong ali tradicionalni javanski ples Bedhaya, so izjemne in pogosto pripovedujejo zgodbe iz mitologije in zgodovine. Glasba je prav tako raznolika, od tradicionalnih gamelan orkestrov do sodobnih pop in rock skupin. Kulinarika je znana po svoji bogatosti okusov in uporabi svežih začimb, s številnimi nacionalnimi jedmi, kot so nasi goreng (pražen riž), satay (nabodala s pikantno omako) in rendang (dušeno meso v začinjenem kokosovem mleku).
Gospodarstvo: Od kmetijstva do industrije in storitev
Indonezijsko gospodarstvo je v zadnjih desetletjih doživelo znatno rast in se postavlja kot ena najpomembnejših gospodarstev v jugovzhodni Aziji. Gospodarstvo temelji na mešanici kmetijstva, industrije in storitev. Kmetijstvo je še vedno pomemben sektor, ki zaposluje velik del prebivalstva in prispeva k izvozu ključnih surovin, kot so palmovo olje, kavčuk, kava, kakav in začimbe. Poleg tega Indonezija velja za enega največjih proizvajalcev riža na svetu, ki je osnovna hrana večine prebivalstva. Industrijski sektor se je v zadnjih desetletjih hitro razvijal, predvsem v panogah, kot so tekstilna industrija, avtomobilska industrija, elektronika in obdelava naravnih virov, kot so nafta, plin in premog. Indonezija je bogata z naravnimi viri, kar jo uvršča med pomembne proizvajalce in izvoznike mineralov in energentov. Vendar pa je država v zadnjih letih močno vlagala tudi v razvoj storitvenega sektorja, predvsem v turizem, ki je postal ključni vir prihodkov, ter v finančne storitve, telekomunikacije in trgovino. Mesto Jakarta, glavno mesto Indonezije, je globalno finančno in poslovno središče, ki privablja tuje naložbe in spodbuja gospodarsko rast. Kljub znatnemu napredku se Indonezija še vedno sooča z izzivi, kot so visoka stopnja revščine v nekaterih regijah, neenakosti v dohodku, korupcija in potreba po izboljšanju infrastrukture, predvsem na oddaljenih otokih. Vlada se trudi reševati te probleme z naložbami v izobraževanje, zdravstvo in infrastrukturo ter s spodbujanjem podjetništva in malih in srednje velikih podjetij.
Turistične zanimivosti: Od plaž do vulkanov in templjev
Indonezija je raj za popotnike, ki ponuja nešteto možnosti za raziskovanje. Eden najbolj znanih turističnih ciljev je Bali, Otok bogov, ki privablja obiskovalce s svojimi čudovitimi plažami, bujnimi riževimi terasami, starodavnimi templji in živahno kulturo. Tu lahko uživate v surfanju, potapljanju, jogi ali pa se preprosto sprostite ob sončnem zahodu. Java je srce Indonezije, dom glavnega mesta Džakarta in številnih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Tu se nahajata mogočna templja Borobudur (budistični) in Prambanan (hindujski), ki sta pod zaščito Unesca in pričata o bogati verski preteklosti otoka. Java je znana tudi po svojih aktivnih vulkanih, kot je Bromo, kjer lahko obiščete osupljive sončne vzhode nad vulkanskim kraterjem. Sumatra ponuja divjo naravo, vključno z deževnimi gozdovi, kjer lahko opazujete orangutane v njihovem naravnem okolju v narodnem parku Gunung Leuser. Tu se nahaja tudi jezero Toba, največje vulkansko jezero na svetu. Borneo (Kalimantan) je znan po svojih prostranih deževnih gozdih, rekah in edinstveni biotski raznovrstnosti. Obiskovalci lahko raziskujejo džunglo, opazujejo divje živali in spoznavajo življenje avtohtonih plemen. Sulawesi ponuja drugačno izkušnjo, s posebnimi kulturami, kot so ljudje Tana Toraja, znani po svojih nenavadnih pogrebnih obredih. Za ljubitelje morskega sveta je Indonezija pravi raj. Na otokih Raja Ampat se nahajajo nekateri najbolj biotsko raznovrstni koralni grebeni na svetu, ki privabljajo potapljače in snorklarje. Komodo, dom slavnih varanov, ponuja edinstveno priložnost za srečanje s temi prehistoričnimi plazilci. Poleg teh znanih destinacij pa Indonezija ponuja še nešteto skritih biserov, od mirnih plaž na otoku Lombok do tropskih gozdov Papue, kjer lahko obiščete tradicionalne vasi in odkrijete neokrnjeno naravo. Indonezija je država, ki ponuja neskončne možnosti za raziskovanje, spoznavanje novih kultur in doživljanje nepozabnih trenutkov. Njena lepota, raznolikost in gostoljubnost prebivalcev jo naredijo za destinacijo, ki jo je vredno obiskati vsaj enkrat v življenju.
Informacije o države Indonezija
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Indonezija (angleški Indonesia) je na mestu/celine Vzhodna Azija. Indonezija ima površino 1 904 569 km2 i 248 645 008 ljudi. Najvišja točka je višina 5 030 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Puncak Jaya. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Indijski ocean. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 17. avgust 1945. Glavno mesto se imenuje Džakarta. Indonezijaje mednarodno kratico ID.
Indonezija - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 1 139 000 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 4 700 $. BDP raste 6.50 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 5.40 % letno. Indonezija ima 117 400 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 248 645 008 ljudi). Brezposelnost je 6.60 %. Indonezija vprašanja 5.50 % BDP za zdravstvo in 3,00 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 24.40 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 186 900 000 000 USD.
Indonezija - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Indonezija ima 248 645 008 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 1.04 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 17.76. Vsaka mama je v povprečju 2.23 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 26.99 in maternalne umrljivosti 220.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 71.62 let. Stopnja umrljivosti je 6.28 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Indonezija - promet in telekomunikacije
Indonezija ima 437 759 km cest, 5 042 kilometrov železniških prog in 676 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 21 579 km. Tukaj je registrirana 1 340 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Indonezija je 236 800 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 38 618 000. Indonezija ima 20 000 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 1 342 000 internetnih povezav. Indonezija bila dodeljena domene prvega reda .id.
Indonezija - energetika
Indonezija letno porabi 131 500 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 156 000 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 32 800 000 kW. Indonezija izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 81.5 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 3.6 %, hidroelektrarne: 14.9 %. V državi Indonezija se vsako leto obirajo 982 900 sodčkov nafte.
Ključne besede: zastave, zastavo države, zastave držav, nacionalne zastave, energetika, seznam zastav, svetovne države, informacije, zastave držav na svetu, Zastava Indonezije, Indonezija, gospodarstvo, Seznam držav, demografija, državne zastave, vse oznake, promet in telekomunikacije, politike.