Mjanmar
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 |  |
| Ikona 32x21 |  |
Mjanmar
Mjanmar: Skrita dragulja jugovzhodne Azije
Mjanmar, uradno Republika Zveze Mjanmar, je država, ki se nahaja v jugovzhodni Aziji in je nekoč znana kot Burma. Je država z bogato in zapleteno zgodovino, raznoliko kulturo in dih jemajočo naravno lepoto. Z območjem približno 676.578 kvadratnih kilometrov, Mjanmar meji na pet držav: Bangladeš na zahodu, Indijo na severozahodu, Kitajsko na severovzhodu, Laos na vzhodu in Tajsko na jugovzhodu. Njegova obala ob Bengalskem zalivu in Andamanskem morju meri več kot 1.900 kilometrov. Glavno mesto Mjanmara je Neipyidaw, medtem ko je največje in gospodarsko središče Yangon (nekdanje Rangoon). Država je dom več kot 100 etničnim skupinam, kar ustvarja izjemno kulturno in jezikovno pestrost.
Prebivalstvo Mjanmara, ki šteje okoli 54 milijonov ljudi, je izjemno raznoliko. Največja etnična skupina so Bamarji (Burmanci), ki predstavljajo približno 68 % prebivalstva. Poleg njih pa v državi živijo številne druge etnične skupine, kot so Šani, Kareni, Rahiški, Moni, Čini, Kačini in mnogi drugi, vsaka s svojimi edinstvenimi jeziki, tradicijami in običaji. Ta etnična raznolikost je tako vir bogastva kot tudi izziv za državo, ki se že desetletja spopada z notranjimi konflikti. Prevladujoča religija v Mjanmaru je budizem, zlasti Theravada budizem, ki močno vpliva na kulturo, umetnost in vsakdanje življenje prebivalcev. Poleg budizma pa obstajajo tudi pomembne skupnosti muslimanov, kristjanov in hindujcev. Uralski jezik je uradni jezik, vendar se govori tudi veliko drugih narečij in jezikov, ki odražajo etnično pestrost. Kljub jezikovnim razlikam pa je uralski jezik tisti, ki povezuje večino prebivalcev države.
Zgodovina Mjanmara je dolga in burna, zaznamovana z vzponi in padci kraljestev, kolonialno vladavino in dolgim obdobjem vojaške diktature. Prve znane civilizacije na območju Mjanmara segajo v 2. tisočletje pr. n. št. Skozi stoletja so se na tem območju zvrstila različna kraljestva, med katerimi so najbolj znana Pagan, Taungoo in Konbaung. Kraljevina Pagan (9. do 13. stoletje) je znana po svojih tisočih templjih in pagodah, ki še danes krasijo pokrajino okoli mesta Bagan. V 19. stoletju je Mjanmar postal tarča britanske kolonizacije. Po treh anglo-burmanskih vojnah je bila celotna država leta 1886 priključena Britanski Indiji. Kolonialna uprava je prinesla pomembne spremembe v gospodarstvo in družbo, vendar je hkrati spodbudila tudi nacionalno gibanje za neodvisnost. Leta 1948 je Mjanmar pridobil neodvisnost, vendar je kmalu zatem sledilo obdobje politične nestabilnosti. Leta 1962 je vojska izvedla državni udar in prevzela oblast, kar je Mjanmar zaznamovalo z avtoritarno vladavino in mednarodno izolacijo. Šele v zadnjih letih je država začela postopeno demokratično tranzicijo, ki pa je bila po vojaškem prevratu leta 2021 ponovno prekinjena. Zgodovina Mjanmara je tako zgodovina bojevitosti, odpornosti in nenehnega iskanja stabilnosti in blaginje.
Geografsko je Mjanmar izjemno raznolika država. Na zahodu se dvigajo gore Rakin, ki ločujejo državo od Indije in Bangladeša. Na severu in vzhodu se nahajajo visoki gorati predeli, ki so del Himalaje in se dvigajo do višine več kot 3.000 metrov. Najvišji vrh je Hkakabo Razi na severu, ki z višino 5.881 metrov velja za najvišjo goro jugovzhodne Azije. Večji del države pa obvladuje osrednja ravnica, ki jo prečka reka Iravadi, najpomembnejša reka Mjanmara, ki teče od severa proti jugu in se izliva v Andamansko morje. Reka Iravadi in njeni pritoki, kot sta reki Chindwin in Salween, so vitalne za kmetijstvo, promet in oskrbo s pitno vodo. Na vzhodu države se nahaja planota Šan, ki je znana po svojih hribovitih pokrajinah, čajnih plantažah in jezerih. Južna obala Mjanmara je obdana z bujnimi tropskimi gozdovi in obsežnimi mangrovami. Podnebje je tropsko, z vročimi in vlažnimi poletji ter milejšimi zimami. Monsunsko obdobje od maja do oktobra prinaša obilne padavine, ki so ključne za kmetijstvo, vendar lahko povzročijo tudi poplave in zemeljske plazove.
Gospodarstvo Mjanmara je bilo dolgoletno zapostavljeno zaradi vojaške vladavine in mednarodnih sankcij. Vendar pa v zadnjih letih država doživlja postopne gospodarske reforme in odpiranje navzven. Ključni sektorji gospodarstva vključujejo kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo in turizem. Kmetijstvo ostaja temelj gospodarstva, saj zaposluje večino prebivalstva. Glavni pridelki vključujejo riž, stročnice, sezam, arašide, sladkorni trs in tropsko sadje. Mjanmar je tudi pomemben proizvajalec in izvoznik dragih kamnov, kot so rubini, safirji in žad, kar predstavlja pomemben vir prihodkov. Država razpolaga tudi z naravnimi viri, kot so nafta, zemeljski plin in les. V zadnjih letih se razvija tudi industrijski sektor, predvsem tekstilna in oblačilna industrija, ki pa je bila močno prizadeta zaradi nedavnih političnih dogodkov. Turizem je imel potencial, da postane pomemben vir dohodka, vendar pa negotove politične razmere in varnostne skrbi ovirajo njegov razvoj. Kljub izzivom se Mjanmar postopoma odpira tujim naložbam in si prizadeva za gospodarsko rast.
Mjanmar ponuja obiskovalcem nešteto turističnih zanimivosti, ki odražajo njegovo bogato zgodovino, kulturo in naravno lepoto. Ena najbolj ikoničnih destinacij je Bagan, starodavno mesto, ki je nekoč veljalo za prestolnico Pagan kraljevine. Danes je Bagan znan po več kot 2.000 templjih, pagodah in samostanih, ki se razprostirajo po prostrani ravnici. Sončni vzhodi in zahodi nad to neokrnjeno pokrajino so nepozabni. Jezero Inle je še ena izjemna destinacija, znana po svojih plavajočih vrtovih, edinstvenih ribiških vaseh na kolih in veslačih z eno nogo, ki veslajo s pomočjo nog. Obiskovalci lahko opazujejo vsakdanje življenje na jezeru, obiščejo lokalne obrtnike in se potopijo v mirno vzdušje. Mandalay, drugo največje mesto Mjanmara, je kulturno središče države. Tu se nahaja Mandalayski kraljevi grad, številni budistični samostani in U Beinov most, najdaljši teak leseni most na svetu. Yangon (nekdanje Rangoon) je največje mesto in nekdanja prestolnica. Njegova glavna znamenitost je veličastna Shwedagonska pagoda, ki je ena najbolj čaščenih budističnih znamenitosti na svetu. Pagoda je prekrita z zlatimi ploščami in diamanti ter je srce duhovnega življenja v Mjanmaru. Poleg teh pa Mjanmar ponuja tudi čudovite plaže na jugu, kot so Ngapali Beach, ki so idealne za sprostitev in uživanje v soncu. Raziskovanje plemenskih vasi v goratih pokrajinah, kjer živijo številne etnične skupine, ponuja vpogled v avtentično kulturo in tradicijo. Mjanmar je dežela, ki ponuja nepozabna doživetja za tiste, ki iščejo avtentičnost, duhovnost in neokrnjeno naravo, čeprav je treba ob obisku upoštevati tudi trenutne politične in varnostne razmere v državi.
Informacije o države Mjanmar
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Mjanmar (angleški Burma) je na mestu/celine Vzhodna Azija. Mjanmar ima površino 676 578 km2 i 54 584 650 ljudi. Najvišja točka je višina 5 881 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Hkakabo Razi. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Andaman Sea. Država je organizacija Vojaška hunta in datum neodvisnosti 4 januar 1948. Glavno mesto se imenuje Rangoon (Yangon). Mjanmarje mednarodno kratico BM.
Mjanmar - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 83 740 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 1 300 $. BDP raste 5.50 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 5.20 % letno. Mjanmar ima 32 530 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 54 584 650 ljudi). Brezposelnost je 5.50 %. Mjanmar vprašanja 2.00 % BDP za zdravstvo in 2,10 % BDP za vojaške. Skupni znesek tujega dolga je 5 811 000 000 USD.
Mjanmar - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Mjanmar ima 54 584 650 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 1.07 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 19.11. Vsaka mama je v povprečju 2.23 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 47.74 in maternalne umrljivosti 200.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 65.24 let. Stopnja umrljivosti je 8.10 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Mjanmar - promet in telekomunikacije
Mjanmar ima 27 000 km cest, 5 031 kilometrov železniških prog in 74 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 12 800 km. Tukaj je registrirana 29 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Mjanmar je 1 244 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 521 100. Mjanmar ima 110 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 1 033 internetnih povezav. Mjanmar bila dodeljena domene prvega reda .mm.
Mjanmar - energetika
Mjanmar letno porabi 3 794 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 5 708 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 1 860 000 kW. Mjanmar izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 67.7 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 32.3 %. V državi Mjanmar se vsako leto obirajo 20 200 sodčkov nafte.
Ključne besede: Zastava Burmi, promet in telekomunikacije, zastave držav, državne zastave, gospodarstvo, Mjanmar, Seznam držav, zastave držav na svetu, zastave, demografija, zastavo države, seznam zastav, svetovne države, nacionalne zastave, energetika, vse oznake, informacije, politike.