Tajvan
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 |  |
| Ikona 32x21 |  |
Tajvan
Tajvan: Otok vizij in tradicij
Tajvan, uradno Republika Kitajska (ROC), je otok, ki se nahaja v zahodnem Pacifiku, jugovzhodno od celinske Kitajske. Zaradi svoje zapletene politične statusa in bogate zgodovine je pogosto v središču mednarodnih pozornosti. Kljub svoji relativno majhni velikosti je Tajvan država z izjemno raznoliko pokrajino, dinamičnim gospodarstvom in živahno kulturo, ki ponuja edinstveno mešanico tradicionalnih kitajskih korenin in sodobnih vplivov. Otok je dom več kot 23 milijonom ljudi, ki predstavljajo raznoliko prebivalstvo, vključno z avtohtonimi skupinami, ki so imele pomembno vlogo pri oblikovanju tajvanske identitete. Njihova zgodovina sega tisoče let nazaj, preden so na otok prišli kitajski naseljenci. Danes se tajvanska družba ponaša z visoko stopnjo izobrazbe, napredno tehnologijo in močno demokratično tradicijo, kar ga ločuje od mnogih sosednjih držav. Ta družbena struktura je ključnega pomena za razumevanje gospodarskega čudeža, ki ga je Tajvan dosegel v zadnjih desetletjih.
Zgodovina Tajvana je zapletena in večplastna, zaznamovana z obdobji kolonialne vladavine, migracij in političnih preobratov. Prvi prebivalci otoka so bili avtohtoni ljudje, ki so se tja naselili pred približno 6.000 leti. V 17. stoletju je Nizozemska vzhodnoindijska družba vzpostavila trgovsko postojanko, kar je pomenilo začetek evropskega vpliva. Kmalu zatem so otok zasedliMING dinastija, ki je prinesla nov val kitajskih naseljencev. Vendar pa je najbolj pomembno obdobje v zgodovini otoka začetek japonske kolonialne vladavine leta 1895, ko je Kitajska po prvi kitajsko-japonski vojni otok prepustila Japonski. Japonci so v 50 letih svoje vladavine izvedli obsežne infrastrukturne projekte, vključno z gradnjo železnic, cest in pristanišč, ter uvedli sodobne izobraževalne in zdravstvene sisteme. Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bil Tajvan vrnjen Kitajski. Vendar pa je kitajska državljanska vojna, ki se je končala leta 1949, povzročila pobeg nacionalistične vlade Kuomintang (KMT) pod vodstvom Čiang Kaj-šeka na Tajvan. KMT je tam vzpostavil svojo vlado in se razglasil za legitimno vlado celotne Kitajske, medtem ko so komunisti pod vodstvom Mao Cetunga ustanovili Ljudsko republiko Kitajsko. Ta dvojna vladavina je povzročila dolgotrajno politično napetost in mednarodno priznavanje Tajvana kot neodvisne države je bilo omejeno. Vendar pa je v zadnjih desetletjih Tajvan doživel demokratično tranzicijo in se razvil v cvetočo demokracijo, ki se kljub pritiskom celinske Kitajske vztrajno bori za svojo suverenost.
Geografsko je Tajvan otok, ki se nahaja v tropskem pasu, kar mu zagotavlja toplo in vlažno podnebje skozi vse leto. Otoka je pretežno gorat, s Centralnim grebenom, ki se razteza po dolžini otoka in doseže najvišjo točko na gori Yu Shan, ki se dviga 3.952 metrov nad morjem. Te gore so dom bogate biotske raznovrstnosti, vključno z številnimi endemičnimi vrstami rastlin in živali. Zahodna obala otoka je bolj položna in jo zaznamujejo rodovitne nižine, ki so idealne za kmetijstvo. Vzhodna obala pa je bolj strma in dramatična, s klifi in pečinami, ki se spuščajo v Pacifik. Tajvan je tudi podvržen potresom in tajfunom, kar je posledica njegovega položaja na Pacifiškem ognjenem obroču. Kljub tem naravnim izzivom je Tajvan uspel razviti napredno infrastrukturo za obvladovanje teh dejavnikov. Geografska lega otoka, ki se nahaja na križišču pomorskih poti, je v preteklosti igrala ključno vlogo pri njegovem razvoju kot trgovskega in strateškega središča.
Gospodarstvo Tajvana je eno najuspešnejših na svetu, znano po svoji visoki tehnološki usmerjenosti in izvozni moči. Otok je postal vodilni proizvajalec polprevodnikov, elektronskih komponent in drugih visokotehnoloških izdelkov. Podjetja, kot so TSMC (Taiwan Semiconductor Manufacturing Company), Foxconn in Acer, so globalni velikani v svojih panogah. Poleg visoke tehnologije Tajvan še vedno neguje tradicionalne panoge, kot so tekstilna industrija, proizvodnja obutve in kmetijstvo, ki prideluje riž, sladkorni trs, čaj in tropsko sadje. Ta raznolikost gospodarstva je pripomogla k stabilnosti in odpornosti Tajvana v času globalnih gospodarskih kriz. Tajvan je tudi pomembno finančno središče in aktivni član Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC). Njegova gospodarska strategija se osredotoča na inovacije, raziskave in razvoj ter krepitev mednarodnih trgovinskih partnerstev, kar mu omogoča, da ostane konkurenčen na svetovnem trgu.
Turistične zanimivosti na Tajvanu so izjemno raznolike in ponujajo nekaj za vsakogar. Glavno mesto, Taipei, je živahno metropola, ki združuje sodobno arhitekturo z bogato zgodovino in kulturo. Tu lahko obiskovalci občudujejo ikonični Taipei 101, nekoč najvišjo stavbo na svetu, ter raziskujejo Narodni palačni muzej, ki hrani obsežno zbirko kitajske umetnosti in artefaktov. Nočne tržnice, kot je Shilin, so obvezne za ljubitelje ulične hrane, kjer lahko poskusijo različne lokalne specialitete. Narava Tajvana je prav tako osupljiva. Narodni park Taroko je znan po svojem osupljivem marmornem kanjonu, ki ga je izklesala reka Liwu. Jezero Sun Moon, obdano z gorami, ponuja mirno zatočišče in je priljubljeno mesto za sprehode in kolesarjenje. Za ljubitelje zgodovine in tradicije so zanimiva starodavna mesta, kot je Tainan, ki je bil nekoč glavno mesto Tajvana, in ponuja vpogled v kolonialno preteklost otoka. Poleg tega Tajvan ponuja tudi čudovite plaže na jugu otoka, termalne vrelce in številne templje, ki pričajo o verski raznolikosti in duhovnosti prebivalstva. Obisk Tajvana je doživetje, ki združuje vrhunsko tehnologijo, bogato zgodovino, osupljivo naravo in gostoljubnost lokalnega prebivalstva.
Informacije o države Tajvan
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Tajvan (angleški Taiwan) je na mestu/celine Vzhodna Azija. Tajvan ima površino 35 980 km2 i 23 234 936 ljudi. Najvišja točka je višina 3 952 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Yu Shan. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje South China Sea. Država je organizacija Republika.Glavno mesto se imenuje Taipei. Tajvanje mednarodno kratico TW.
Tajvan - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 887 300 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 38 200 $. BDP raste 4.00 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 1.40 % letno. Tajvan ima 11 200 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 23 234 936 ljudi). Brezposelnost je 4.40 %. Javni dolg države je okoli 36.30 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 125 800 000 000 USD.
Tajvan - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Tajvan ima 23 234 936 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 0.17 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 8.81. Vsaka mama je v povprečju 1.10 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 5.10 .Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 78.48 let. Stopnja umrljivosti je 7.12 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Tajvan - promet in telekomunikacije
Tajvan ima 41 475 km cest, 1 580 kilometrov železniških prog in 40 letališčih. Tukaj je registrirana 112 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Tajvan je 28 862 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 16 907 000. Tajvan ima 16 147 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 6 166 000 internetnih povezav. Tajvan bila dodeljena domene prvega reda .tw.
Tajvan - energetika
Tajvan letno porabi 203 800 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 213 200 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 41 000 000 kW. Tajvan izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 73.6 %, jedrska energija: 12.5 %, Obnovljivi viri: 2.7 %, hidroelektrarne: 4.7 %. V državi Tajvan se vsako leto obirajo 830 sodčkov nafte.
Ključne besede: zastave, nacionalne zastave, zastavo države, seznam zastav, Seznam držav, svetovne države, državne zastave, gospodarstvo, energetika, Zastava Tajvana, zastave držav, informacije, zastave držav na svetu, vse oznake, demografija, promet in telekomunikacije, Tajvan, politike.