Armenija
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 |  |
| Ikona 32x16 |  |
Armenija
Armenija: Dežela starodavnih korenin in osupljivih pokrajin
Armenija, uradno Republika Armenija, je majhna, a zgodovinsko izjemno bogata država, ki leži v goratem območju Južnega Kavkaza. Njena lega na stičišču Evrope in Azije ji je skozi tisočletja zagotavljala ključno vlogo na križišču civilizacij, kultur in imperijev. Zgodovina Armenije je prepletena s trdoživostjo njenega ljudstva, ki je kljub številnim osvajalcem in preizkušnjam ohranilo svojo edinstveno identiteto, jezik in krščansko vero, ki jo je kot prva država na svetu uradno sprejela že v začetku 4. stoletja. Danes je Armenija država s pretežno gorsko pokrajino, ki jo zaznamujejo starodavna samostanska kompleksa, dih jemajoče naravne lepote in gostoljubno ljudstvo, ki s ponosom neguje svoje bogato kulturno izročilo.
Prebivalstvo Armenije, ki šteje okoli 3 milijone ljudi, je etnično skoraj v celoti armensko. Ta homogenost je rezultat dolge zgodovine in močnega občutka skupne identitete. Armenski jezik, ki spada v samostojno vejo indoevropske jezikovne družine, je eden najstarejših še živih jezikov na svetu, s pisavo, ki jo je v začetku 5. stoletja ustvaril Mesrop Maštoc. Ta edinstvena pisava je ključni element armenske kulturne dediščine in simbol enotnosti naroda. Poleg večine Armencev v državi živijo tudi manjše manjšine, kot so Jezidi, Rusi, Asirci in drugi, ki prispevajo k kulturni raznolikosti države. Večina prebivalstva je pripadnikov Armenske apostolske cerkve, ene najstarejših krščanskih cerkva na svetu. Vera igra pomembno vlogo v življenju Armencev, kar se odraža v številnih starodavnih samostanih in cerkvah, ki krasijo armensko pokrajino. Gostoljubnost je globoko zakoreninjena v armenski kulturi; obiskovalci so pogosto deležni toplega sprejema in izjemne radodarnosti. Kljub izzivom, s katerimi se država sooča, kot so ekonomske težave in regionalne napetosti, Armenci ohranjajo močan optimizem in ponos na svojo dediščino, ki ga prenašajo iz roda v rod.
Zgodovina Armenije sega tisočletja nazaj. Območje današnje Armenije je bilo poseljeno že v kameni dobi, z arheološkimi najdbami, ki pričajo o bogati in starodavni civilizaciji. V antiki je Armenija doživela obdobja velikega razcveta in moči, zlasti pod kraljevino Velika Armenija, ki je včasih segala od Sredozemskega morja do Kaspijskega jezera. V tem času so se na armenskem ozemlju izmenjevali vplivi velikih imperijev, kot so Perzijci, Rimljani, Bizantinci, Arabci, Mongoli in Osmansko cesarstvo. Vsak od teh osvajalcev je pustil svoj pečat na armenski kulturi in zgodovini, a nikoli ni uspel zlomiti duha armenskega ljudstva. Zlasti pomembno je obdobje sprejetja krščanstva kot državne vere leta 301 ali 303 n. št., kar je močno vplivalo na razvoj armenske identitete in njeno povezanost z zahodnim svetom, kljub njeni geografski bližini vzhodnim kulturam. V 19. stoletju je bila Armenija razdeljena med Osmansko cesarstvo in Rusko cesarstvo, kar je vodilo v obdobje narodnega preporoda in boja za neodvisnost. Po prvi svetovni vojni je Armenija za kratek čas postala neodvisna republika, a je bila leta 1920 priključena Sovjetski zvezi kot Armenska sovjetska socialistična republika. Po razpadu Sovjetske zveze je Armenija leta 1991 ponovno razglasila neodvisnost. Njena sodobna zgodovina je zaznamovana s težavami, vključno s karabaško vojno in gospodarskimi izzivi, vendar pa je država uspela ohraniti svojo suverenost in nadaljevati pot samostojnega razvoja.
Geografsko je Armenija dežela gorstev, ki jo obdajajo visoki vrhovi in globoke soteske. Večino države pokrivajo gore, ki so del Armenskega višavja. Najvišji vrh je Ararat (Masis), ki pa se danes nahaja na ozemlju Turčije, a ostaja ključni simbol armenske identitete in nacionalni ponos. Največja reka je Aras, ki teče po južni meji države. Armenija je znana po svojem celinskem podnebju z vročimi poletji in mrzlimi zimami, pri čemer se temperature lahko močno razlikujejo glede na nadmorsko višino. Najbolj znano naravno znamenitost je jezero Sevan, ki je eno najvišje ležečih velikih jezer na svetu in predstavlja pomemben vir sladke vode ter turistično destinacijo. Pokrajina je izjemno raznolika, od rodovitnih dolin, ki so idealne za kmetijstvo, do suhih planot in skalnatih gorskih verig. Ta geografska pestrost je vplivala na razvoj različnih gospodarskih dejavnosti in življenjskih slogov skozi zgodovino. Mineralni viri, kot so baker, molibden in zlato, so pomembni za armensko gospodarstvo, medtem ko vodni viri omogočajo razvoj hidroelektrarn.
Gospodarstvo Armenije je v tranziciji od planskega k tržnemu gospodarstvu. Po razpadu Sovjetske zveze se je država soočala s številnimi gospodarskimi izzivi, vključno z visoko inflacijo, brezposelnostjo in energetsko krizo. Danes je gospodarstvo bolj diverzificirano, čeprav ostaja odvisno od mednarodne pomoči in dohodkov od izseljenstva. Ključni sektorji vključujejo rudarstvo, kmetijstvo, lahka industrija in storitve, zlasti turizem. Armenija je bogata z rudami, kot so baker, molibden, zlato in srebro, ki predstavljajo pomemben del izvoza. Kmetijstvo je še vedno pomemben sektor, kjer pridelujejo žitarice, sadje (zlasti marelice, ki so simbol Armenije), zelenjavo in grozdje za proizvodnjo vina. Lahka industrija se osredotoča na proizvodnjo tekstila, nakita in obdelavo hrane. Turizem postaja vse pomembnejši, saj Armenija privablja obiskovalce s svojo bogato zgodovino, starodavnimi samostani, čudovito naravo in prijaznimi ljudmi. V zadnjih letih se je povečal tudi sektor informacijske tehnologije, ki ponuja nove priložnosti za rast.
Turistične znamenitosti Armenije so neštete in predstavljajo edinstveno mešanico zgodovine, vere in naravne lepote. Eden najbolj prepoznavnih simbolov države je samostanski kompleks Geghard, delno vklesan v skalo, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine. Prav tako je na Unescovem seznamu samostan Haghpat in Sanahin, ki sta pomembna središča srednjeveške armenske arhitekture in duhovnosti. Glavno mesto Erevan, znano kot „rožnato mesto“ zaradi barve tufa, ki se uporablja pri gradnji stavb, ponuja živahno mestno vzdušje z muzeji, galerijami, gledališči in živahnimi tržnicami. Obiskovalci si lahko ogledajo Muzej armenske zgodovine, Nacionalno galerijo Armenije ali pa se sprehodijo po Trgu republike, ki je srce mesta. Pomembna je tudi spominska slovesnost ob genocidu nad Armenci, ki se nahaja v Erevanu. Jezeru Sevan, „biseru Armenije“, je vredno posvetiti celodnevni izlet, saj ponuja čudovite razglede, možnost plavanja in obisk samostanov na polotokih. V bližini mesta Goris se nahaja starodavno jamsko mesto Khndzoresk, ki je fascinanten vpogled v življenje ljudi v preteklosti. Armenska vinska tradicija je stara več tisočletij, zato obisk kleti in degustacija lokalnih vin predstavlja posebno doživetje. Soteska reke Azat, ki obdaja Geghard, je prav tako naravna lepota, ki jo je vredno raziskati. Vsi ti kraji pričajo o bogati in neizbrisni dediščini Armenije, ki jo želi deliti s svetom.
Informacije o države Armenija
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Armenija (angleški Armenia) je na mestu/celine Bližnji vzhod. Armenija ima površino 29 743 km2 i 2 970 495 ljudi. Najvišja točka je višina 4 090 metrov nad morsko gladino.. Najnižja točka se nahaja na ravni 400 m.n.m.g. in se imenuje Debed River. Država je organizacija Republika.Glavno mesto se imenuje Erevan. Armenijaje mednarodno kratico AM.
Armenija - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 18 170 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 5 500 $. BDP raste 4.40 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 7.70 % letno. Armenija ima 1 194 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 2 970 495 ljudi). Brezposelnost je 5.90 %. Armenija vprašanja 4.70 % BDP za zdravstvo in 2,80 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 38.60 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 7 336 000 000 USD.
Armenija - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Armenija ima 2 970 495 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 0.11 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 12.90. Vsaka mama je v povprečju 1.38 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 18.21 in maternalne umrljivosti 30.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 73.49 let. Stopnja umrljivosti je 8.49 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Armenija - promet in telekomunikacije
Armenija ima 8 888 km cest, 869 kilometrov železniških prog in 11 letališčih.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Armenija je 3 211 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 577 500. Armenija ima 208 200 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 192 541 internetnih povezav. Armenija bila dodeljena domene prvega reda .am.
Armenija - energetika
Armenija letno porabi 5 800 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 7 432 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 3 173 000 kW. Armenija izvoz 1 360 000 000 kWh in uvoz 291 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 53.3 %, jedrska energija: 11.8 %, Obnovljivi viri: 0.1 %, hidroelektrarne: 34.7 %.
Ključne besede: zastave držav, demografija, vse oznake, državne zastave, Zastava Armenije, Seznam držav, gospodarstvo, zastave držav na svetu, nacionalne zastave, zastave, svetovne države, Armenija, promet in telekomunikacije, informacije, energetika, zastavo države, seznam zastav, politike.