Sirija
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 |  |
| Ikona 32x21 |  |
Sirija
Sirija: Zemlja z bogato zgodovino in burno sedanjostjo
Sirija, uradno Sirska arabska republika, je država na Bližnjem vzhodu, ki meji na Sredozemsko morje na zahodu, na Turčijo na severu, na Irak na vzhodu, na Jordanijo na jugu in na Libanon ter Izrael na jugozahodu. Njena geografska lega je bila skozi tisočletja ključnega pomena za njen razvoj in njeno vpletenost v zgodovinske dogodke, ki so oblikovali celotno regijo. Danes je Sirija znana po svoji starodavni zgodovini, bogati kulturni dediščini, a žal tudi po uničujoči državljanski vojni, ki je v zadnjem desetletju močno zaznamovala njeno sedanjost in prihodnost.
Okolje in geografija
Geografsko je Sirija izjemno raznolika. Zahodni del države ob obali Sredozemskega morja je rodoviten in je bil že od nekdaj pomembno kmetijsko območje, kjer uspevajo oljke, fige, grozdje in žitarice. Od obale se proti vzhodu dviga gorovje Džebel Ansarija, ki se nato spusti v rodovitno dolino reke Evfrat, ki teče skozi vzhodni del države. Ta reka je že od antičnih časov ključnega pomena za namakanje in razvoj civilizacij. Večji del vzhodne in južne Sirije pa pokriva sušna puščava, vključno z obsežno Sirsko puščavo (Badija), ki sega vse do meje z Jordanijo in Irakom. Na jugu države se nahajajo Golanske planote, ki so bile predmet ozemeljskih sporov. Sirija ima pretežno sredozemsko podnebje na zahodu, z vročimi, suhimi poletji in milejšimi, deževnimi zimami, medtem ko je v notranjosti podnebje bolj celinsko, z velikimi temperaturnimi razlikami med poletjem in zimo.
Prebivalstvo in kultura
Sirija je dom različnim etničnim in verskim skupinam. Večino prebivalstva sestavljajo Arabci, ki pa so versko razdeljeni med sunitske muslimane, ki predstavljajo večino, alavite, ki so pomembna manjšina in so zgodovinsko povezani z vladajočo elito, ter kristjane, ki so prisotni že od začetkov krščanstva in spadajo v različne denominacije, kot so pravoslavni, melkitski in sirski katoliki. Poleg Arabcev v Siriji živijo tudi Kurdi, predvsem na severovzhodu države, Armenijci, Asirci in drugi. Ta etnična in verska pestrost je nekoč predstavljala bogastvo sirijske družbe, a je v zadnjem času postala tudi vir napetosti in konfliktov. Sirska kultura je globoko zakoreninjena v njeni dolgi zgodovini in je pod vplivom številnih civilizacij, ki so skozi stoletja prehodile to ozemlje. To se odraža v arhitekturi, umetnosti, glasbi, literaturi in kulinaričnih tradicijah. Sirska kuhinja je znana po bogatih okusih, uporabi svežih zelišč in začimb, ter jedeh, kot so humus, falafel, kibbeh in različne vrste mesa na žaru.
Zgodovina: Od antike do sodobnosti
Sirija je eno najstarejših poseljenih območij na svetu. Že v neolitiku so se tu razvijale prve kmetijske skupnosti. V bronasti dobi je bila regija del pomembnih civilizacij, kot so Ebla in Ugarit, ki so pustile pomembne arheološke ostanke. Sirija je bila strateško pomembna križišča poti med Mezopotamijo, Egiptom in Anatolijo, zato je bila pogosto prizorišče bojev in osvajanj. Skozi svojo zgodovino je bila pod oblastjo številnih imperijev: Hetitov, Asircev, Babiloncev, Perzijcev, Aleksandra Velikega in njegovih naslednikov, Rimljanov, Bizantincev in Arabcev. V 7. stoletju so Sirijo osvojili Arabci in z njo razširili islam in arabski jezik, kar je močno zaznamovalo njeno kulturno identiteto. V srednjeveškem obdobju je bila Sirija pomembno središče islamske civilizacije, zlasti pod vladavino Omajadov, katerih prestolnica je bil Damask. Kasneje je bila pod oblastjo Ajubidov, Mamelukov in končno Osmanskega cesarstva, ki je vladalo večino Sirije več kot 400 let, vse do konca prve svetovne vojne. Po razpadu Osmanskega cesarstva je bila Sirija pod mandatom Francije, ki je državo razdelila na različne upravne enote. Leta 1946 je Sirija dosegla neodvisnost in postala republika. V drugi polovici 20. stoletja je Sirijo zaznamovala politična nestabilnost, vojaški udari in obdobja različnih vlad, vključno z vladavino Baathistične stranke. Leta 1970 je na oblast prišel Hafez al-Asad, ki je državo vodil do svoje smrti leta 2000, nato pa ga je nasledil njegov sin Bašar al-Asad.
Gospodarstvo in industrija
Pred državljansko vojno je bilo sirijsko gospodarstvo mešano, z močnim poudarkom na kmetijstvu, industriji in storitvah. Kmetijstvo je bilo tradicionalno pomemben sektor, ki je zaposloval velik del prebivalstva in prispeval k izvozu, zlasti pšenice, ječmena, oljk, bombaža in sadja. Industrija je bila osredotočena predvsem na predelavo kmetijskih proizvodov, proizvodnjo tekstila, gradbenih materialov in lahke industrije. Vzhodna Sirija je bila znana po svojih nahajališčih nafte in zemeljskega plina, ki so predstavljala pomemben vir prihodkov. Vendar pa je državljanska vojna, ki je izbruhnila leta 2011, uničila večino infrastrukture, povzročila propad gospodarstva in povzročila množično migracijo prebivalstva. Gospodarstvo je danes v veliki meri odvisno od mednarodne pomoči in je močno oslabljeno zaradi sankcij in uničenja.
Turizem in kulturna dediščina
Sirija je nekoč veljala za eno najlepših turističnih destinacij na Bližnjem vzhodu, bogato z zgodovinskimi in arheološkimi znamenitostmi, ki segajo v več tisočletij. Glavno mesto Damask, zgrajen ob reki Barada, je eden najstarejših neprekinjeno naseljenih mest na svetu. Njegova starodavna medina z ozkimi ulicami, bazarji in veličastno mošejo Omajadov je bila srce mesta in pomembno središče trgovine in kulture. Drugo pomembno mesto je Alep, ki je bil skozi zgodovino ključno trgovsko središče na Svileni cesti. Njegova citadela in staro mestno jedro sta bila na seznamu Unescove svetovne dediščine, a sta utrpela veliko škodo med vojno. Druge pomembne zgodovinske lokacije vključujejo Palmira, bisera puščave, z izjemnimi rimskimi ruševinami, Sirsko puščavo z antičnimi gradovi, in starodavna krščanska mesta na severu države, kot je Maalula, ki je ohranila aramejski jezik. Sirija je bila tudi dom številnim drugim arheološkim najdiščem, kot so Apameja, Bosra in Dura Europos. Na žalost je velika večina teh dragocenih spomenikov utrpela nepopravljivo škodo ali je bila uničena med državljansko vojno. Turizem je danes praktično zamrznjen, obnova in ohranjanje kulturne dediščine pa predstavljata ogromen izziv za prihodnost.
Državljanska vojna in njene posledice
Sirija je od marca 2011 prizorišče krvave državljanske vojne, ki je izbruhnila kot posledica protivladnih protestov, ki so se začeli v okviru širšega arabske pomladi. Protesti so prerasli v oborožen konflikt med silami vlade predsednika Bašarja al-Asada in različnimi uporniškimi skupinami, vključno z islamističnimi skrajneži. Vojna je povzročila nepredstavljivo človeško trpljenje: več sto tisoč mrtvih, milijoni notranje razseljenih oseb in beguncev, ki so pobegnili v sosednje države in Evropo, ter uničenje mest in infrastrukture. Konflikt je postal zelo zapleten, v njem pa so sodelovale tudi regionalne in mednarodne sile, kot so Iran, Rusija, Turčija, ZDA in koalicija proti Islamski državi. Sirija je postala žarišče humanitarne krize, z velikimi potrebami po hrani, vodi, zdravstveni oskrbi in zatočišču. Prihodnost Sirije ostaja negotova, boj za mir in obnovo države pa bo dolgotrajen in zahteven proces.
Sirija je država, ki je nosila težo tisočletij zgodovine in je bila priča vzponu in padcu imperijev. Njena kulturna dediščina je neprecenljiva, njena geografska lega pa je bila vedno ključnega pomena. Danes pa je njena zgodba žal zaznamovana s tragedijo vojne, ki je pustila globoke brazgotine na njeni zemlji in ljudeh. Upati je, da bo Sirija nekoč ponovno našla pot do miru, stabilnosti in obnove svoje bogate dediščine.
Informacije o države Sirija
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Sirija (angleški Syria) je na mestu/celine Bližnji vzhod. Sirija ima površino 185 180 km2 i 22 530 746 ljudi. Najvišja točka je višina 2 814 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Mount Hermon. Najnižja točka se nahaja na ravni -200 m.n.m.g. in se imenuje neimenovani lokaciji v bližini jezera Tiberias. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 17 april 1946. Glavno mesto se imenuje Damask. Sirijaje mednarodno kratico SY.
Sirija - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 107 600 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 5 100 $. BDP raste -2.00 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 4.80 % letno. Sirija ima 5 642 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 22 530 746 ljudi). Brezposelnost je 12.30 %. Sirija vprašanja 2.90 % BDP za zdravstvo in 5,90 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 35.20 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 7 074 000 000 USD.
Sirija - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Sirija ima 22 530 746 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini -0.80 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 23.52. Vsaka mama je v povprečju 2.85 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 15.12 in maternalne umrljivosti 70.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 74.92 let. Stopnja umrljivosti je 3.67 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Sirija - promet in telekomunikacije
Sirija ima 68 157 km cest, 2 052 kilometrov železniških prog in 99 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 900 km. Tukaj je registrirana 19 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Sirija je 13 117 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 4 345 000. Sirija ima 4 469 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 420 internetnih povezav. Sirija bila dodeljena domene prvega reda .sy.
Sirija - energetika
Sirija letno porabi 28 870 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 40 860 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 8 200 000 kW. Sirija izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 84.8 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 15.2 %. V državi Sirija se vsako leto obirajo 333 900 sodčkov nafte.
Ključne besede: državne zastave, demografija, gospodarstvo, seznam zastav, informacije, promet in telekomunikacije, zastave držav na svetu, Zastava Siriji, Sirija, energetika, svetovne države, zastavo države, vse oznake, zastave držav, nacionalne zastave, zastave, Seznam držav, politike.