Bahrajn
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x53 |  |
| Ikona 32x19 |  |
Bahrajn
Bahrajn: Otok Perel v Arabskem zalivu
Bahrajn, uradno Kraljevina Bahrajn, je majhna otoška država v Perzijskem zalivu. Sestavljajo jo Bahrajnsko otočje, ki obsega okoli 50 otokov, med katerimi je največji in glavno otok Bahrajn. Ta majhna država, ki leži med Savdsko Arabijo in Katarjem, je v svoji bogati zgodovini igrala pomembno vlogo kot trgovsko središče in pomorska sila. Njeno ime, ki v arabščini pomeni „dva morja“, odraža njeno geografsko lego med Perzijskim zalivom in manj slanim območjem ob zahodni obali. Bahrajn je bil skozi tisočletja pomembno stičišče kultur in civilizacij, kar se odraža v njegovi raznoliki zgodovini in sodobnem življenju. Danes je Bahrajn znana kot moderno kraljevina, ki združuje tradicionalne vrednote z naprednim gospodarstvom, v katerem imajo ključno vlogo nafta, plin in finančne storitve. Otočje, čeprav majhno, ponuja bogato paleto turističnih znamenitosti, od starodavnih arheoloških najdišč do sodobnih nakupovalnih središč in živahnega nočnega življenja.
Zgodovina: Od Dilmuna do sodobne monarhije
Zgodovina Bahrajna sega več kot 5.000 let v preteklost, ko je bil znan kot Dilmun, pomembno trgovsko središče v Mezopotamiji. Dilmun je bil znan po svoji vlogi pri trgovanju z bakrom, kadilom in dragimi kamni. Njegov strateški položaj na pomorskih poteh je pritegnil številne civilizacije, med njimi Sumerce, Akade, Babilonce in Perzijce. V času Ahemenidske dinastije je Bahrajn postal del Perzijskega cesarstva, kasneje pa je bil pod vplivom različnih arabskih dinastij. V 16. stoletju so Bahrajn zasedli Portugalci, ki so ga obdržali skoraj stoletje, preden so ga izgnali Perzijci. Kasneje so otoke zavladali vladarji iz rodbine Al Kalifa, ki so Bahrajn vodili skozi obdobja nesigurnosti in spopadov z drugimi regionalnimi silami, vključno z Omanom in Savdsko Arabijo. V 19. stoletju je Bahrajn postal britanski protektorat, kar je prineslo obdobje stabilnosti in gospodarskega razvoja, predvsem zaradi razvoja industrije biserov. Vendar pa je globalna gospodarska kriza v 1930. letih in vzpon umetnih biserov močno prizadela bahrajnsko gospodarstvo. Ključni preobrat v zgodovini Bahrajna je bil odkritje nafte leta 1932. Ta je postal temelj sodobnega bahrajnskega gospodarstva in omogočil znatno modernizacijo države. Po drugi svetovni vojni se je Bahrajn postopoma osvobodil britanskega vpliva in leta 1971 razglasil neodvisnost. Od takrat Bahrajn vodi monarhija pod rodbino Al Kalifa, ki se je v zadnjih desetletjih soočala z izzivi, kot so socialne napetosti in zahtevki po večji demokraciji, zlasti med arabsko pomladjo leta 2011. Kljub tem izzivom je Bahrajn ohranil svojo stabilnost in se še naprej razvija kot pomembno regionalno središče.
Geografija in podnebje: Majhen otok z velikim vplivom
Bahrajn je majhna otoška država v Perzijskem zalivu, ki obsega površino približno 780 kvadratnih kilometrov. Glavni otok, Bahrajn, je podolgovat in se razteza od severa proti jugu. Na severu prevladujejo rodovitnejša območja, medtem ko je jug bolj suh in kamnit. Otočje je geološko povezano s kopnim Arabskega polotoka preko mostu kralja Fahda, ki je dolg 25 kilometrov in povezuje Bahrajn s Savdsko Arabijo. Ta povezava je ključnega pomena za trgovino in promet med državama. Pokrajina Bahrajna je večinoma nizka in ravna, z najvišjo točko, ki dosega le 134 metrov nad morjem. Območje je znano po svojih obsežnih obalah, peščenih plažah in koralnih grebenih, ki privabljajo potapljače in ljubitelje morskih športov. V notranjosti otoka se nahajajo soline, puščavska območja in nekaj oaz, kjer uspeva datljeva palma. Podnebje v Bahrajnu je tipično puščavsko, z vročimi in vlažnimi poletji ter blagimi zimami. Temperature poleti lahko presežejo 40 °C, z visoko vlažnostjo, ki dodatno otežuje razmere. Zime so prijetnejše, s povprečnimi temperaturami okoli 20 °C. Padavin je zelo malo, večinoma v zimskih mesecih. Pogosti so močni vetrovi, ki lahko prinašajo pesek in prah. Zaradi svoje lege je Bahrajn izpostavljen vplivom plimovanja, kar vpliva na morsko življenje in obalne ekosisteme.
Prebivalstvo in kultura: Mešanica tradicije in modernosti
Bahrajn ima relativno majhno stalno prebivalstvo, ki šteje nekaj več kot 1,5 milijona ljudi. Vendar pa je velik del prebivalstva sestavljen iz tujih delavcev, ki prihajajo iz različnih držav Azije, Afrike in zahodnih držav, predvsem v sektorjih gradbeništva, storitev in financ. Avtohtono bahrajnsko prebivalstvo je večinoma arabsko, z močnim vplivom perzijske in indijske kulture, ki sega v zgodovino trgovanja in priseljevanja. Uradni jezik je arabščina, vendar se zaradi številnih tujcev široko govori tudi angleščina, pa tudi urdu, malajalam in filipinščina. Islam je uradna religija, večina prebivalcev je sunitskih muslimanov, obstaja pa tudi pomembna šiitska manjšina. Poleg tega v Bahrajnu živijo tudi manjše skupnosti hindujcev, kristjanov in budistov, kar odraža versko strpnost države. Bahrajnska kultura je bogata mešanica arabskih tradicij in sodobnih vplivov. Gostiščenost je cenjena vrednota, družina pa igra osrednjo vlogo v družbi. Tradicionalna oblačila, kot so moška „thobe“ in ženska „abaya“, se še vedno nosijo, čeprav je zahodna oblačila vse bolj prisotna. Glasba, ples in poezija so pomemben del kulturne dediščine, s tradicionalnimi plesi, kot je „ardah“, ki se izvajajo ob posebnih priložnostih. Kulinarična scena Bahrajna je raznolika, z vplivi iz Indije, Irana in Sredozemlja. Med priljubljenimi jedmi so „machboos“ (začinjen riž z mesom ali ribami), „ghuzi“ (pečeno jagnje) in sveže morske dobrote.
Gospodarstvo in industrija: Od biserov do finančnih centrov
Bahrajnsko gospodarstvo se je v zadnjih desetletjih močno preobrazilo. V preteklosti je bila država znana po izvozu biserov, ki so bili cenjeni po vsem svetu. Vendar pa je z razvojem umetnih biserov ta industrija propadla. Ključni preboj je prineslo odkritje nafte leta 1932, ki je postala temelj sodobnega bahrajnskega gospodarstva. Danes je Bahrajn eden od večjih proizvajalcev nafte v regiji, čeprav so njegove zaloge omejene v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami. Poleg nafte in plina je Bahrajn razvil močan finančni sektor. Glavno mesto Manama je postalo pomembno mednarodno finančno središče, ki gosti številne banke, investicijske sklade in druge finančne institucije. Sektor storitev, vključno s turizmom, logistiko in informacijsko tehnologijo, prav tako raste. Vlada Bahrajna si prizadeva za diverzifikacijo gospodarstva in zmanjšanje odvisnosti od nafte s spodbujanjem naložb v druge sektorje. Velik poudarek je namenjen razvoju industrije, kot so aluminij, petrokemija in turizem. Bahrajn je znan tudi po svoji sodobni infrastrukturi, vključno z mednarodnim letališčem, pristaniščem in mrežo avtocest. Kljub gospodarskemu napredku se Bahrajn sooča z izzivi, kot so visoka stopnja brezposelnosti med mladimi in potreba po nadaljnjem razvoju podjetništva.
Turistične znamenitosti: Od starodavnih grobnic do futurističnih nebotičnikov
Bahrajn ponuja bogato paleto turističnih atrakcij, ki privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Ena najbolj impresivnih zgodovinskih znamenitosti je Bahrajnska trdnjava (Qalat al-Bahrain), ki je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine. Ta starodavna trdnjava je bila glavno središče civilizacije Dilmun in priča bogati zgodovini otoka. Obiskovalci lahko raziskujejo ruševine, arheološke izkopanine in muzej, ki prikazuje artefakte iz različnih obdobij. Druga pomembna arheološka lokacija so grobnice Dilmun, ki segajo v obdobje 3000 do 1500 pr. n. št. Te obsežne nekropole predstavljajo edinstven vpogled v pogrebne prakse stare civilizacije. V prestolnici Manama se nahajajo številne sodobne znamenitosti. Bahrajnsko narodno gledališče je arhitekturni biser, ki gosti različne kulturne dogodke. Bahrajnski narodni muzej ponuja obsežno zbirko artefaktov, ki pripovedujejo zgodbo o bahrajnski zgodovini in kulturi. Za ljubitelje nakupovanja je City Centre Bahrain eno največjih nakupovalnih središč v regiji, ki ponuja široko paleto mednarodnih in lokalnih blagovnih znamk. V Manami se nahaja tudi Bab al-Bahrain, zgodovinska tržnica, kjer lahko obiskovalci kupijo tradicionalne spominke, začimbe, tekstil in nakit. Ljubitelji narave in vodnih aktivnosti lahko uživajo na plažah, kot je Al Jazair Beach, ali pa se odpravijo na potapljanje in snorklanje v kristalno čiste vode Perzijskega zaliva. Narodni park Al Areen ponuja priložnost za opazovanje lokalne flore in favne, vključno z arabskim oriks. Za tiste, ki iščejo adrenalinske užitke, je Bahrain International Circuit gostitelj Formule 1 in drugih avtomobilističnih dirk. Bahrajn je tudi znan po svojih tradicionalnih potovalnih čolnih, „dhow“, ki nudijo panoramske izlete po zalivu. Obisk Bahrajna ponuja edinstveno izkušnjo, ki združuje bogato zgodovino, sodobno arhitekturo, živahno kulturo in čudovito naravo.
Informacije o države Bahrajn
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Bahrajn (angleški Bahrain) je na mestu/celine Bližnji vzhod. Bahrajn ima površino 760 km2 i 1 248 348 ljudi. Najvišja točka je višina 122 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Jabal ad Dukhan. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Perzijski zaliv. Država je organizacija ustavna monarhija in datum neodvisnosti 15. avgust 1971. Glavno mesto se imenuje Manama. Bahrajnje mednarodno kratico BA.
Bahrajn - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 31 500 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 27 900 $. BDP raste 1.80 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak -0.40 % letno. Bahrajn ima 666 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 1 248 348 ljudi). Brezposelnost je 15.00 %. Bahrajn vprašanja 4.50 % BDP za zdravstvo in 4,50 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 54.00 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 14 930 000 000 USD.
Bahrajn - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Bahrajn ima 1 248 348 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 2.65 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 14.41. Vsaka mama je v povprečju 1.86 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 10.20 in maternalne umrljivosti 20.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 78.29 let. Stopnja umrljivosti je 2.63 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Bahrajn - promet in telekomunikacije
Bahrajn ima 3 851 km cest in 4 letališčih. Tukaj je registrirana 8 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Bahrajn je 1 694 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 276 500. Bahrajn ima 419 500 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 46 035 internetnih povezav. Bahrajn bila dodeljena domene prvega reda .bh.
Bahrajn - energetika
Bahrajn letno porabi 11 060 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 11 340 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 3 168 000 kW. Bahrajn izvoz 0 kWh in uvoz 168 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 100 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 0.0 %. V državi Bahrajn se vsako leto obirajo 45 000 sodčkov nafte.
Ključne besede: promet in telekomunikacije, zastave držav, vse oznake, zastave držav na svetu, nacionalne zastave, informacije, zastave, državne zastave, demografija, gospodarstvo, seznam zastav, svetovne države, Bahrajn, energetika, zastavo države, Zastava Bahrajna, Seznam držav, politike.