Libanon
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 |  |
| Ikona 32x21 |  |
Libanon
Tu je članek o Libanonu v slovenščini, dolg približno 5000 znakov, z daljšimi odstavki in uporabo navedenih formatirnih zahtev:
Libanon: Dežela cedrov, zgodovine in strpnosti
Libanon, uradno Libanonska republika, je majhna, a izjemno bogata država, ki leži na vzhodni obali Sredozemskega morja. Njegova geografska lega ga je skozi tisočletja postavljala v središče pomembnih civilizacijskih tokov, kar se odraža v njegovi izjemno raznoliki kulturi, dediščini in prebivalstvu. Kljub svoji majhnosti je Libanon dežela osupljivih kontrastov: od zasneženih vrhov gorovja Libanon do sončnih plaž ob Sredozemlju, od starodavnih ruševin do živahnih sodobnih mest. Pogosto ga imenujejo tudi „Švica Bližnjega vzhoda“, predvsem zaradi njegovega nekdanjega gospodarskega razvoja in kozmopolitskega vzdušja, ki je privabljalo ljudi iz vse regije. Vendar pa je Libanon v zadnjih desetletjih doživel tudi številne izzive, vključno z državljansko vojno, gospodarskimi krizami in regionalnimi napetostmi, kar je pustilo globok pečat na njegovi družbi in pokrajini. Kljub temu Libanon ostaja simbol odpornosti, strpnosti in neverjetne življenjske sile, ki se kaže v njegovi bogati zgodovini, raznolikosti in gostoljubnosti njegovih ljudi.
Prebivalstvo Libanona je izjemno raznoliko in odraža dolgo zgodovino naselitve različnih etničnih in verskih skupin. Po zadnjih ocenah živi v Libanonu okoli 6 milijonov ljudi, vendar so natančni podatki težko dostopni zaradi politične občutljivosti verske pripadnosti in odsotnosti uradnega popisa prebivalstva od leta 1932. Glavne verske skupine vključujejo muslimane (šiiti in suniti), kristjane (maroniti, pravoslavci, melkiti, armenci, itd.) in druze. Ta verska pluralnost je ključna značilnost libanonske identitete in je v veliki meri oblikovala politično ureditev države, ki temelji na konfesionalnem sistemu. Vsaka verska skupina ima svoje predstavništvo v vladi in parlamentu, kar naj bi zagotavljalo ravnovesje moči in zastopanost vseh skupnosti. Vendar pa ta sistem pogosto vodi do političnih napetosti in nestabilnosti. Poleg verske raznolikosti je v Libanonu prisotna tudi močna etnična raznolikost, z libanonsko večino, armensko manjšino in drugimi manjšinskimi skupinami. V zadnjih letih se je število beguncev iz Sirije in Palestine močno povečalo, kar dodatno zapleta demografsko sliko države. Kljub verskim in etničnim razlikam Libanonci delijo močan občutek skupne identitete, ki je pogosto poudarjen s skupnim jezikom (arabščina, čeprav se pogosto govori tudi francosko in angleško), bogato kulturo in skupno zgodovino.
Zgodovina Libanona je dolga, zapletena in izjemno bogata, kar ga uvršča med najstarejše civilizacijske centre na svetu. Območje današnjega Libanona je bilo naseljeno že od prazgodovine, skozi tisočletja pa je bilo pod vplivom številnih imperijev in kultur. Feničani, ki so bili pomorski trgovci in pomorščaki, so v antičnih časih ustanovili pomembna pristanišča, kot sta Tir in Sidon, in pustili neizbrisen pečat na trgovini in pomorstvu v Sredozemlju. Kasneje je regija prešla pod oblast Asircev, Perzijcev, Grkov, Rimljanov in Bizantincev. V 7. stoletju je območje osvojilo Arabsko cesarstvo, kar je prineslo islam in arabski jezik, ki sta še danes prevladujoča. V srednjeveškem obdobju je Libanon postal pomembno središče križarskih držav, kar je pustilo sledi v arhitekturi in kulturi. V 16. stoletju je Libanon postal del Osmanskega cesarstva, ki je vladalo več stoletij. V 19. stoletju se je začela krepiti evropska prisotnost, zlasti francoska, ki je imela velik vpliv na razvoj države. Po prvi svetovni vojni je Libanon postal francoski mandat, kar je vodilo do oblikovanja sodobne države Libanon s svojo današnjo obliko in mejami leta 1943, ko je država dosegla neodvisnost. Vendar pa je obdobje po neodvisnosti zaznamovala nestabilnost, vključno z državljansko vojno (1975–1990), ki je terjala na tisoče življenj in uničila velik del države. Po vojni je Libanon doživel obdobje obnove, vendar so ga v zadnjih letih zaznamovale gospodarske krize, politične napetosti in regionalni konflikti, vključno z izraelsko-libanonskimi vojnami. Kljub tem izzivom Libanon ohranja svojo edinstveno identiteto, ki je zgrajena na tej bogati in večplastni zgodovini.
Geografija Libanona je izjemno raznolika, kljub majhnosti države. Leži na vzhodni obali Sredozemskega morja in meji na Sirijo na severu in vzhodu ter na Izrael na jugu. Obala je dolga približno 225 kilometrov in jo zaznamujejo skalnati klifi, peščene plaže in slikovita pristanišča. Za obalnim pasom se dviga gorovje Libanon, ki poteka vzporedno z obalo in doseže višino do 3088 metrov v najvišjem vrhu Kornet es Saouda. To gorovje je ključnega pomena za podnebje države, saj zadržuje padavine, ki napajajo reke in zagotavljajo vodo za namakanje. V zahodnem Libanonu se nahajajo tudi doline, kot je rodovitna dolina Bekaa, ki je znana po kmetijstvu, predvsem pridelavi žit, zelenjave in sadja. Vzhodno od gorovja Libanon se nahaja Anti-libanonsko pogorje, ki tvori mejo s Sirijo. Podnebje v Libanonu je sredozemsko, z vročimi, suhimi poletji in milimi, mokrimi zimami. V gorovju je pozimi pogosto snežno, kar omogoča smučanje. Libanon je bogat s čudovitimi naravnimi znamenitostmi, vključno z gozdovi cedre, ki so simbol države, kanjoni, slapovi in votline. Ta geografska raznolikost omogoča širok spekter dejavnosti, od sončenja na plaži in obiska starodavnih ruševin do pohodništva v gorah in smučanja pozimi.
Gospodarstvo Libanona je v preteklosti temeljilo na storitvenem sektorju, predvsem bančništvu, turizmu in trgovini, ter na kmetijstvu. Glavna gospodarska središča so prestolnica Bejrut in večja obalna mesta. Dolgo časa je bil Bejrut znan kot „Pariz Bližnjega vzhoda“ in je bil pomembno finančno in trgovsko središče regije. Bančni sektor je bil zelo razvit in je privabljal tuje naložbe. Turizem je bil prav tako ključnega pomena, saj je država ponujala bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, čudovite plaže in živahno nočno življenje. Vendar pa je državljanska vojna v sedemdesetih in osemdesetih letih pustila globoke posledice na gospodarstvu, ki se je dolgo časa obnavljalo. V zadnjih letih se je Libanon soočil z izjemno hudo gospodarsko in finančno krizo, ki jo je poslabšala eksplozija v bejrutskem pristanišču leta 2020. Visoka inflacija, brezposelnost in depreciacija libanonske funte so močno prizadele prebivalstvo. Kljub tem težavam se Libanon še vedno trudi oživiti svoje gospodarstvo, pri čemer se osredotoča na turizem, kmetijstvo in potencialne energetske vire. Izvoz vključuje predvsem kmetijske pridelke, živila, kemične izdelke in nakit. Vendar pa gospodarska prihodnost Libanona ostaja negotova in odvisna od politične stabilnosti in uresničevanja reform.
Libanon ponuja nešteto turističnih znamenitosti, ki pričajo o njegovi bogati zgodovini, kulturi in naravni lepoti. Ena najpomembnejših je prestolnica Bejrut, ki je živahno in dinamično mesto, kjer se prepletata staro in novo. Obiskovalci lahko raziskujejo obalno promenado Corniche, obiščejo Narodni muzej z bogato zbirko arheoloških najdb, se sprehodijo po živahnih tržnicah in uživajo v sodobni arhitekturi ter bogatem nočnem življenju. Nedaleč od Bejruta se nahajajo Ruševine Baalbeka, ki so eno najbolj impresivnih rimskih arheoloških najdišč na svetu, s kolosalnimi templji, kot je tempelj Jupitra. Vrh gore Harissa ponuja osupljiv panoramski pogled na Bejrut in okolico, z veliko statuio Device Marije, ki je pomembno romarsko središče. Mesto Byblos (Jbeil) je eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest na svetu, znano po svojih starodavnih ruševinah, pristanišču in srednjeveškem gradu. Obiskovalci lahko tudi raziskujejo slikovita gorovja Libanona, vključno z Cedrovim gozdom v Arz el Baruk, kjer rastejo znameniti libanonski cedri, simbol države. Pomembne so tudi Jame Jeita, impresiven sistem apnenčastih jam s stalaktiti in stalagmiti, skozi katere teče podzemna reka. Smučišča, kot so Faraya in Mzaar Kfardebian, ponujajo možnosti za zimske aktivnosti. Obisk Sidona in Tira (Sodoma in Gomora), antičnih feničanskih mest, ponuja vpogled v zgodnjo zgodovino regije. Libanon je tudi raj za ljubitelje kulinaričnih užitkov, saj ponuja bogato in raznoliko kuhinjo, ki združuje sredozemske, arabske in francoske vplive. Kljub trenutnim izzivom ostaja Libanon destinacija, ki ponuja nepozabna doživetja za vse, ki jo obiščejo.
Informacije o države Libanon
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Libanon (angleški Lebanon) je na mestu/celine Bližnji vzhod. Libanon ima površino 10 400 km2 i 4 140 289 ljudi. Najvišja točka je višina 3 088 metrov nad morsko gladino.. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Sredozemsko morje. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 22. november 1943. Glavno mesto se imenuje Bejrut. Libanonje mednarodno kratico LE.
Libanon - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 62 230 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 15 700 $. BDP raste 1.50 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 5.10 % letno. Libanon ima 1 481 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 4 140 289 ljudi). Libanon vprašanja 8.20 % BDP za zdravstvo in 3,10 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 134.00 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 29 460 000 000 USD.
Libanon - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Libanon ima 4 140 289 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini -0.38 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 14.92. Vsaka mama je v povprečju 1.76 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 15.32 in maternalne umrljivosti 25.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 75.23 let. Stopnja umrljivosti je 6.63 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Libanon - promet in telekomunikacije
Libanon ima 6 970 km cest, 401 kilometrov železniških prog in 7 letališčih. Tukaj je registrirana 29 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Libanon je 3 350 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 900 000. Libanon ima 1 000 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 64 525 internetnih povezav. Libanon bila dodeljena domene prvega reda .lb.
Libanon - energetika
Libanon letno porabi 12 340 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 12 980 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 2 314 000 kW. Libanon izvoz 0 kWh in uvoz 1 155 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 87.9 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 12.1 %.
Ključne besede: vse oznake, seznam zastav, zastave držav na svetu, promet in telekomunikacije, Seznam držav, zastave, svetovne države, Zastava Libanonu, zastave držav, demografija, Libanon, nacionalne zastave, informacije, energetika, državne zastave, gospodarstvo, zastavo države, politike.