Irak
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 |  |
| Ikona 32x21 |  |
Irak
Irak: Dežela med rekama, ki je oblikovala civilizacijo
Irak, država, ki leži v osrčju Bližnjega vzhoda, je dežela z neverjetno bogato in kompleksno zgodovino, ki sega tisočletja v preteklost. Pogosto jo imenujejo “zibelka civilizacije”, saj je bila na območju Mezopotamije, ki obsega današnji Irak, rojena prva pisava, prvi zakoni in prvi veliki imperiji. Geografsko je Irak tesno povezan z dvema mogočnima rekama, Evfratom in Tigrisom, katerih življenjski tok je omogočil razvoj kmetijstva in s tem postavil temelje za nastanek prvih mest in držav. Danes se Irak sooča s številnimi izzivi, od politične nestabilnosti do gospodarskih težav, vendar kljub temu ostaja dežela z neprecenljivo kulturno dediščino in potencialom za prihodnost.
Prebivalstvo: Mozaik kultur in ver
Prebivalstvo Iraka je izjemno raznoliko, kar je posledica dolge zgodovine osvajanj, migracij in sobivanja različnih etničnih in verskih skupin. Večino prebivalstva sestavljajo Arabi, ki so razdeljeni na šiitsko (približno 60-65%) in sunitsko (približno 30-35%) vejo islama. Poleg Arabov živi v Iraku tudi pomembna kurdka manjšina, ki naseljuje predvsem severne predele države in ima bogato lastno kulturo ter jezik. Kurdi se v veliki meri identificirajo s sunitskim islamom, vendar njihov nacionalni ponos in želja po avtonomiji pogosto predstavljata politično občutljivo vprašanje. Poleg teh dveh glavnih skupin v Iraku najdemo še manjše manjšine, kot so Turkmeni, Asirci (krščanska skupnost), Jezidi in drugi. Ta etnična in verska pestrost je ključnega pomena za razumevanje iraške družbe, vendar je bila v preteklosti pogosto tudi vir napetosti in konfliktov. Jezik, ki ga govori večina prebivalstva, je arabščina, s posebnimi narečji. Kurdi govorijo kurdske jezike, predvsem sorani in kurmandži. Krščanske skupnosti še vedno uporabljajo aramejščino v bogoslužju. Po ocenah naj bi bilo v Iraku okoli 43 milijonov prebivalcev, s čimer se uvršča med bolj naseljene države Bližnjega vzhoda. Večina prebivalstva živi v urbanih območjih, čeprav je kmetijstvo še vedno pomemben vir preživetja, zlasti v rodovitnih dolinah rek. Mladi predstavljajo velik delež iraške populacije, kar prinaša tako priložnosti kot izzive za prihodnji razvoj države.
Zgodovina: Od sumerske civilizacije do sodobne države
Zgodovina Iraka je ena najstarejših na svetu. Območje Mezopotamije, ki ga danes obvladuje Irak, je bilo prizorišče vzpona in padca številnih civilizacij. Že okoli 4. tisočletja pr. n. št. so se na tem območju razvile sumerska civilizacija, ki je znana po iznajdbi pisave (klinopis), kolesa in prvih mestnih držav. Sledili so Akadci, ki so ustvarili prvo semitsko cesarstvo, nato pa Babilonci, ki so pod vodstvom Hamurabija postavili enega najstarejših pisnih pravnih kodeksov na svetu. V tem obdobju je blestel tudi Asirski imperij, znan po svoji vojaški moči in obsežnih osvajanjih. Po padcu perzijskega imperija Ahemenidov je regijo osvojil Aleksander Veliki, kar je prineslo helenistični vpliv. Kasneje je območje postalo del Rimskega cesarstva in kasneje Sasanidskega cesarstva. V 7. stoletju je Irak postal pomemben center islamske civilizacije. V času Abasidskega kalifata, s prestolnico v Bagdadu, je bila Mezopotamija središče znanosti, filozofije in umetnosti, obdobje, ki ga poznamo kot “zlato dobo islama”. Po propadu kalifata so sledila obdobja mongolske, turške in perzijske vladavine. Sodobni Irak se je začel oblikovati po prvi svetovni vojni, ko je bil nekdanji Osmanski imperij razdeljen med zmagovite sile. Britanci so dobili mandatno območje, ki je leta 1932 postalo neodvisno Kraljevina Irak. Po drugi svetovni vojni je sledilo obdobje vojaških udarov, ki so pripeljali do vzpona stranke Baath in vladavine Sadama Huseina. Njegova vladavina, ki se je začela leta 1979, je bila zaznamovana z vojnami (z Iranom, Kuvajtom), represijo in kršitvami človekovih pravic. Po invaziji ZDA leta 2003 in padcu Sadama Huseina se je Irak znašel v obdobju globoke politične nestabilnosti, sektaških konfliktov in vzpona terorističnih skupin, kot je bil Islamska država. Kljub tem izzivom se Irak postopoma trudi graditi novo prihodnost.
Geografija: Rodovitna dolina in puščavske pokrajine
Geografija Iraka je v veliki meri opredeljena z dvema velikima rekama, Evfratom in Tigrisom, ki se izvirata v gorah Turčije in se na jugu Iraka združita v reko Šat al-Arab, ki se nato izlije v Perzijski zaliv. Območje med tema rekama, znano kot Mezopotamija ali “dežela med rekama”, je izjemno rodovitno in je že tisočletja glavno kmetijsko središče države. Tu se nahajajo tudi večja urbana središča, vključno s prestolnico Bagdadom. Na severu Iraka prevladujejo gorske pokrajine, ki so del gorovja Zagros. To območje je dom kurdskemu prebivalstvu in je bogato z naravnimi viri, vključno z nafto in plinom. Na zahodu in jugu Iraka se razprostirajo puščavske pokrajine, ki so redko naseljene, vendar pa skrivajo pomembna nahajališča nafte. Obala Iraka ob Perzijskem zalivu je zelo kratka in se nahaja na skrajnem jugovzhodu države. Podnebje v Iraku je večinoma puščavsko ali polpuščavsko, z vročimi, suhimi poletji in milejšimi, a še vedno hladnimi zimami. Temperature poleti lahko presežejo 40°C, pozimi pa lahko padejo blizu ledišča. Padavine so redke, zlasti v puščavskih regijah, medtem ko je v gorah na severu nekoliko več dežja in snega. Reki Evfrat in Tigris sta ključnega pomena za oskrbo z vodo za pitje, namakanje in hidroelektrarne, vendar pa sta v zadnjih desetletjih pod pritiskom zmanjšanega pretoka zaradi gradnje jezov v sosednjih državah ter podnebnih sprememb.
Industrija: Nafta kot gonilo gospodarstva
Gospodarstvo Iraka je v veliki meri odvisno od nafte. Irak je eden od največjih proizvajalcev nafte na svetu in njena izvozna prodaja predstavlja večino državnega dohodka. Bogata nahajališča nafte so bila ključnega pomena za iraško gospodarstvo že od odkritja v 30. letih 20. stoletja. Kljub temu, da je nafta glavno bogastvo, je iraško gospodarstvo v preteklosti trpelo zaradi vojn, sankcij in slabe infrastrukture. Poleg naftne industrije, ki vključuje črpanje, predelavo in izvoz nafte ter zemeljskega plina, se v Iraku razvijajo tudi druge panoge. Kmetijstvo ostaja pomemben sektor, zlasti v rodovitnih dolinah rek, kjer pridelujejo žito, riž, datlje, zelenjavo in sadje. Vendar pa je kmetijstvo pogosto ovirano zaradi pomanjkanja vode, zastarelih tehnik in nestabilnih razmer. Gradbeništvo je po letu 2003 doživelo razcvet, saj je bilo treba obnoviti uničeno infrastrukturo, vendar pa je ta sektor še vedno občutljiv na politično in varnostno situacijo. V Iraku obstajajo tudi manjše industrijske panoge, kot so proizvodnja cementa, tekstila, hrane in pijač, vendar te niso tako pomembne za celotno gospodarstvo. Vlada se trudi diverzificirati gospodarstvo in zmanjšati odvisnost od nafte, vendar je to dolgotrajen in zahteven proces. Velik izziv predstavlja tudi visoka stopnja brezposelnosti, zlasti med mladimi.
Turistične zanimivosti: Zapuščina civilizacij in sodobni izzivi
Irak, kljub svoji burni zgodovini in trenutnim varnostnim izzivom, ponuja izjemno bogato paleto turističnih zanimivosti, ki pričajo o njegovih tisočletnih civilizacijskih dosežkih. Najpomembnejše so arheološka najdišča, ki predstavljajo ostanke starodavnih mest in imperijev. Med njimi izstopa Babilon, nekdaj mogočno mesto, znano po visečih vrtovih, ki veljajo za eno od sedmih čudes antičnega sveta. Čeprav je danes od njega ostalo le malo, arheološko območje še vedno vzbuja spoštovanje. V bližini se nahaja tudi Ur, rojstni kraj Abrahama, eno najstarejših sumerskih mest. Arheološko območje Ninive v bližini Mosula je bilo nekoč glavno mesto Asirskega imperija in je polno impresivnih ostankov palač in templjev. Vendar pa so številna od teh najdišč utrpela škodo med konflikti, zlasti v času vladavine Islamske države. Bagdad, prestolnica Iraka, je sam po sebi živ muzej. Mesto, ki je bilo nekoč središče zlate dobe islama, še vedno ponuja številne zgodovinske znamenitosti. Med njimi je Muzej Iraka, ki hrani neprecenljive artefakte iz sumerske, akadsko-babilonske in asirske dobe, čeprav je bil v času invazije leta 2003 močno oropan. Pomemben je tudi Abasidski trg z ostanki starega Bagdada in Kazimijja, sveto mesto za šiitske muslimane z dvema mogočnima džamijama. Na severu države, v Kurdistanski regiji, se nahaja Erbil, eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest na svetu, s svojim impresivnim citadelo. Poleg zgodovinskih znamenitosti Irak ponuja tudi naravne lepote, kot so gorovja Zagros na severu, ki nudijo priložnost za pohodništvo in raziskovanje. Vendar pa je turizem v Iraku še vedno močno omejen zaradi varnostnih pomislekov in pomanjkanja ustrezne turistične infrastrukture. Večina obiskovalcev so v zadnjih letih predvsem poslovni ljudje, novinarji ali tisti, ki so povezani z mednarodnimi organizacijami. Kljub temu, da Irak še ni na seznamu priljubljenih turističnih destinacij, njegova bogata zgodovina in kultura predstavljata neprecenljivo dediščino, ki si zasluži pozornost in obnovo.
Informacije o države Irak
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Irak (angleški Iraq) je na mestu/celine Bližnji vzhod. Irak ima površino 438 317 km2 i 31 129 225 ljudi. Najvišja točka je višina 3 611 metrov nad morsko gladino. in se imenuje unnamed peak. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Perzijski zaliv. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti Tretji oktober 1932. Glavno mesto se imenuje Bagdad. Irakje mednarodno kratico IZ.
Irak - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 129 300 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 3 900 $. BDP raste 9.90 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 5.60 % letno. Irak ima 8 900 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 31 129 225 ljudi). Brezposelnost je 15.00 %. Irak vprašanja 9.70 % BDP za zdravstvo in 8,60 % BDP za vojaške. Skupni znesek tujega dolga je 50 790 000 000 USD.
Irak - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Irak ima 31 129 225 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 2.35 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 28.19. Vsaka mama je v povprečju 3.58 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 40.25 in maternalne umrljivosti 63.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 70.85 let. Stopnja umrljivosti je 4.73 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Irak - promet in telekomunikacije
Irak ima 44 900 km cest, 2 272 kilometrov železniških prog in 104 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 5 279 km. Tukaj je registrirana 2 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Irak je 25 519 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 1 794 000. Irak ima 325 900 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 23 internetnih povezav. Irak bila dodeljena domene prvega reda .iq.
Irak - energetika
Irak letno porabi 43 510 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 40 780 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 9 234 000 kW. Irak izvoz 0 kWh in uvoz 6 700 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 72.8 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 27.2 %. V državi Irak se vsako leto obirajo 2 638 000 sodčkov nafte.
Ključne besede: zastave držav, informacije, zastavo države, zastave držav na svetu, vse oznake, Zastava Iraka, Irak, seznam zastav, nacionalne zastave, zastave, Seznam držav, demografija, državne zastave, promet in telekomunikacije, energetika, svetovne države, gospodarstvo, politike.