Azerbajdžan
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 |  |
| Ikona 32x16 |  |
Azerbajdžan
Azerbajdžan: Dežela ognja in bogate dediščine
Azerbajdžan, uradno Republika Azerbajdžan, je država, ki leži na stičišču Vzhodne Evrope in Zahodne Azije, na vzhodnem robu Kavkaza. Njegova lega na obali Kaspijskega jezera mu daje edinstven geografski in strateški pomen. Ta fascinantna dežela je že tisočletja križišče kultur, trgovine in civilizacij, kar se odraža v njeni bogati zgodovini, raznoliki kulturi in osupljivi pokrajini. Znan je kot „dežela ognja“ zaradi naravnih pojavov, kot so goreči plini, ki izvirajo iz Zemljine skorje, in zaradi starodavnih obredov čaščenja ognja.
Prebivalstvo Azerbajdžana je večinoma sestavljeno iz Azerbajdžancev, turško govorečega ljudstva, ki predstavlja okoli 90 % celotne populacije. Poleg njih v državi živijo tudi številne druge etnične skupine, vključno z Lezgi, Rusi, Armenci (predvsem v Gorskem Karabahu, čeprav je tamkajšnji konflikt v zadnjih letih močno spremenil demografsko sliko), Avari, Gruzijci in Tatari. Azerbajdžan je versko raznolika država, kjer prevladuje islam, večinoma šiitske smeri, čeprav obstaja tudi pomembna sunitska manjšina. Poleg muslimanskih prebivalcev so v državi prisotne tudi krščanske in judovske skupnosti. Uradni jezik je azerbajdžanščina, ki spada v družino turških jezikov, vendar se zaradi zgodovinskih vezi in prisotnosti manjšin govorijo tudi ruščina in drugi jeziki. Demografsko gledano, Azerbajdžan beleži rast prebivalstva, ki se je v zadnjih desetletjih postopoma povečevalo, zlasti v urbanih središčih, kot je prestolnica Baku. Stopnja urbanizacije je visoka, kar nakazuje na koncentracijo prebivalstva v mestnih območjih, kjer se nahajajo gospodarska in upravna središča.
Zgodovina Azerbajdžana je dolga in zapletena, zaznamovana s številnimi osvajanjih in vplivi različnih imperijev. Območje današnjega Azerbajdžana je bilo naseljeno že v prazgodovini. V antiki je bilo del različnih kraljestev, kot je bila Albanska kavkaška država, kasneje pa je prišlo pod vpliv Perzijskega, Rimskega in kasneje Bizantinskega cesarstva. V 7. stoletju je območje osvojila arabska vojska, kar je prineslo širjenje islama in arabskega jezika. V srednjem veku je Azerbajdžan postal pomemben del različnih perzijskih dinastij, kot so Seldžuki in Safavidi. V 18. in 19. stoletju je območje postopoma prišlo pod ruski vpliv in po več vojnah med Rusijo in Perzijo je bil Azerbajdžan razdeljen med ti dve sili. Po razpadu Ruskega imperija je Azerbajdžan leta 1918 za kratek čas postal neodvisna demokratična republika, vendar je že leta 1920 postal del Sovjetske zveze kot Azerbajdžanska sovjetska socialistična republika. Med sovjetskim obdobjem je Azerbajdžan doživel industrializacijo, zlasti na področju pridobivanja nafte. Po razpadu Sovjetske zveze je Azerbajdžan leta 1991 ponovno razglasil svojo neodvisnost. Vendar pa je kmalu po neodvisnosti izbruhnil oborožen spopad z Armenijo zaradi spornega ozemlja Gorskega Karabaha, ki je pustil globoke brazde v družbi in mednarodnih odnosih regije.
Geografsko je Azerbajdžan izjemno raznolika dežela. Na severu ga omejujejo Visoki Kavkaz, na zahodu pa se dvigajo gore Malega Kavkaza. Na jugu se nahaja dolina reke Kure, ki se izliva v Kaspijsko jezero. Velik del države je gorat, vendar se na obali Kaspijskega jezera razprostirajo obsežne nižine, vključno s Kur-Araško nižino, ki je pomembno kmetijsko območje. Azerbajdžan ima dostop do Kaspijskega jezera, največjega notranjega vodnega telesa na svetu, ki ponuja pomembne gospodarske priložnosti, zlasti na področju pridobivanja nafte in plina ter ribištva. Klima v Azerbajdžanu je raznolika, od subtropske na obali Kaspijskega jezera do celinske v notranjosti in alpske v višjih gorah. Zanimiva geografska značilnost so številni blatni vulkani, ki jih je v Azerbajdžanu več kot kjerkoli drugod na svetu. Ti vulkani, ki izbruhnejo blato namesto lave, so del edinstvene geološke pokrajine in zanimivost za obiskovalce.
Gospodarstvo Azerbajdžana je v veliki meri odvisno od izvoza nafte in zemeljskega plina. Bogate nahajališča nafte in plina v Kaspijskem morju so temelj azerbajdžanskega gospodarstva, ki je v zadnjih desetletjih doživelo znatno rast. Pomembno vlogo igrajo tudi petrokemična industrija, proizvodnja aluminija in druge industrijske panoge. Kmetijstvo je osredotočeno na območjih, kot je Kur-Araška nižina, kjer se goji pšenica, bombaž, čaj in sadje. Turizem se v zadnjih letih razvija, zlasti v prestolnici Baku, ki ponuja kombinacijo moderne arhitekture in zgodovinskih znamenitosti. Azerbajdžan je tudi pomembno tranzitno območje za energetsko infrastrukturo, saj skozi državo potekajo številni naftovodi in plinovodi, ki povezujejo Kaspijsko regijo z Evropo. Vlada si prizadeva za diverzifikacijo gospodarstva in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, s poudarkom na razvoju turizma, informacijskih tehnologij in kmetijstva.
Azerbajdžan ponuja številne turistične zanimivosti, ki privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Prestolnica Baku je živahno kozmopolitansko mesto, ki združuje starodavne znamenitosti z osupljivo moderno arhitekturo. Med najbolj obiskanimi znamenitostmi v Bakuju je Stari mestni del (Icherisheher), ki je uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine. Tu se nahaja Devična stolp (Qz Qalas), skrivnostna srednjeveška utrdba z bogato zgodovino, in Širvanšahov dvorec, veličasten kompleks palač, ki priča o nekdanji moči in bogastvu dinastije Širvanšahov. Sodobni del Bakuja pa navdušuje z ikoničnimi Plamenskimi stolpi (Flame Towers), ki ponoči s svojo osvetlitvijo ustvarjajo nepozaben prizor, ter z Centrom Hejdar Alijev, ki ga je oblikovala slavna arhitektka Zaha Hadid in predstavlja moderno umetniško in kulturno središče.
Izven Bakuja Azerbajdžan ponuja še več naravnih in zgodovinskih zakladov. V bližini Bakujev se nahaja Gobustanski nacionalni park (Qobustan National Park), ki slovi po svojih prazgodovinskih skalnih poslikavah (petroglifih), ki pričajo o življenju ljudi v kameni dobi. Tu se nahajajo tudi znameniti blatni vulkani, ki so edinstvena geološka atrakcija.
Potovanje proti severu države nas popelje v slikovite gore Kavkaza, kjer se nahajajo očarljiva mesta, kot je Šeki (Şki), znano po svoji čudoviti arhitekturi, vključno s Šekijskim kanovim dvorcem, ki je dragulj azerbajdžanske arhitekture s svojimi barvitimi vitraji in bogatimi poslikavami. Tudi v drugih regijah, kot je Ganja, drugo največje mesto v državi, najdemo bogato zgodovino in kulturne spomenike, vključno s Sopranom Gunajjem (Goy Gol), čudovitim jezerom v gorah, ki je priljubljeno izletniško območje. Za ljubitelje narave ponuja Azerbajdžan tudi možnosti za pohodništvo v narodnih parkih, kot je Narodni park Šahdag (Şahda National Park), ki ponuja osupljive gorske pokrajine in priložnosti za raziskovanje divje narave. Azerbajdžan je država, ki ponuja bogato mešanico zgodovine, kulture, naravnih lepot in sodobnega razvoja, kar jo dela za destinacijo, ki jo je vredno odkriti.
Informacije o države Azerbajdžan
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Azerbajdžan (angleški Azerbaijan) je na mestu/celine Bližnji vzhod. Azerbajdžan ima površino 86 600 km2 i 9 493 600 ljudi. Najvišja točka je višina 4 485 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Bazarduzu Dagi. Najnižja točka se nahaja na ravni -28 m.n.m.g. in se imenuje Kaspijsko morje. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 30 avgust 1991. Glavno mesto se imenuje Baku (Baki, Baky). Azerbajdžanje mednarodno kratico AJ.
Azerbajdžan - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 94 250 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 10 300 $. BDP raste 0.10 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 8.10 % letno. Azerbajdžan ima 6 119 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 9 493 600 ljudi). Brezposelnost je 1.00 %. Azerbajdžan vprašanja 5.80 % BDP za zdravstvo in 2,60 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 5.50 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 4 074 000 000 USD.
Azerbajdžan - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Azerbajdžan ima 9 493 600 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 1.02 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 17.30. Vsaka mama je v povprečju 1.92 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 28.76 in maternalne umrljivosti 43.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 71.32 let. Stopnja umrljivosti je 7.13 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Azerbajdžan - promet in telekomunikacije
Azerbajdžan ima 59 141 km cest, 2 918 kilometrov železniških prog in 37 letališčih. Tukaj je registrirana 90 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Azerbajdžan je 10 120 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 1 684 000. Azerbajdžan ima 2 420 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 29 968 internetnih povezav. Azerbajdžan bila dodeljena domene prvega reda .az.
Azerbajdžan - energetika
Azerbajdžan letno porabi 13 480 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 17 850 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 5 798 000 kW. Azerbajdžan izvoz 380 000 000 kWh in uvoz 110 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 82.3 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 17.7 %. V državi Azerbajdžan se vsako leto obirajo 987 000 sodčkov nafte.
Ključne besede: Azerbajdžan, informacije, energetika, demografija, vse oznake, zastave, seznam zastav, promet in telekomunikacije, Seznam držav, zastave držav na svetu, nacionalne zastave, Zastava Azerbajdžana, zastavo države, zastave držav, svetovne države, državne zastave, gospodarstvo, politike.