Kuvajt
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 |  |
| Ikona 32x16 |  |
Kuvajt
Kuvajt: Skrito biser na Arabskem polotoku
Kuvajt, uradno Država Kuvajt, je majhna, a izjemno bogata država, ki se nahaja na severovzhodnem koncu Arabskega polotoka, kjer se meji na Irak na severu in zahodu ter na Savdsko Arabijo na jugu. Na vzhodu ga obdaja Perzijski zaliv, ki igra ključno vlogo v njegovi zgodovini, gospodarstvu in kulturi. Ta majhna država, ki je nekoč veljala za skromno ribiško in trgovsko naselje, se je v 20. stoletju s pomočjo neizmernih zalog nafte preobrazila v eno najbogatejših držav na svetu. Kljub svojemu bogastvu in modernizaciji Kuvajt ohranja močne vezi s svojo tradicijo in beduinsko dediščino, kar ga naredi za fascinantno destinacijo, ki ponuja edinstveno mešanico sodobnosti in starodavne kulture.
Obyvatelstvo in kultura: Mozaik narodov in tradicij
Kuvajt ima relativno majhno avtohtono prebivalstvo, ki šteje nekaj več kot milijon ljudi. Vendar pa je večina prebivalcev Kuvajta tujcev, ki prihajajo iz vseh koncev sveta, predvsem iz južne Azije (Indija, Pakistan, Bangladeš), jugovzhodne Azije (Filipini) ter drugih arabskih držav in Egipta. Ta demografska sestava ustvarja izjemno raznoliko kulturno okolje, kjer se srečujejo različne tradicije, jeziki in običaji. Uradni jezik je arabščina, vendar se zaradi prisotnosti številnih tujcev pogosto sliši tudi angleščina, hindijščina, urdujščina in drugi jeziki. Večina prebivalcev Kuvajta je muslimanske vere, prevladuje sunitski islam, z znatno šiitsko manjšino. Kljub verski in kulturni raznolikosti je Kuvajt znana po svoji relativni verski strpnosti. Kuvajtska družba je globoko zakoreninjena v tradicijo, kjer imajo družinske vrednote in spoštovanje do starejših velik pomen. Beduinska dediščina je še vedno močno prisotna v kulturi, kar se kaže v gostoljubnosti, ljubezni do konj in kamel ter v tradicionalnih oblačilih, kot je dišdaša za moške in abaja za ženske. Kljub hitri modernizaciji in vplivu zahodne kulture, Kuvajtčani še vedno cenijo svoje korenine in se trudijo ohranjati svojo edinstveno identiteto. Gostoljubnost je ključna značilnost kuvajtske kulture. Obiskovalce pogosto povabijo na kavo in datlje, kar je znak spoštovanja in prijateljstva. Tradicionalni trgi, znani kot souki, so še vedno živahna središča družabnega življenja in trgovanja, kjer se poleg blaga izmenjujejo tudi novice in pogovori.
Zgodovina: Od ribištva do naftnega bogastva
Zgodovina Kuvajta je tesno povezana z njegovim strateškim položajem na obali Perzijskega zaliva. Prvi znaki naselitve segajo v prazgodovino, vendar pa se kot organizirana skupnost Kuvajt začne oblikovati v 17. stoletju, ko se tu naselijo begunci iz plemena Bani Utbah, ki bežijo pred konflikti v notranjosti Arabije. Ustanovili so naselje na območju, ki je danes znano kot Kuvajtski zaliv, ki je nudilo varno pristanišče in dobre možnosti za ribolov in trgovino. V 18. stoletju je Kuvajt postal pomembno trgovsko središče, ki je povezovalo notranjost Arabije z Indijo in drugimi deli Azije. V tem času se je začela razvijati tudi mornarica, ki je varovala trgovske poti pred pirati. Vendar pa je v 19. stoletju Kuvajt začel čutiti pritisk s strani sosednjih imperijev, predvsem Osmanskega cesarstva in s strani britanske Vzhodnoindijske družbe. Da bi si zagotovili varnost in neodvisnost, so Kuvajtski vladarji leta 1899 podpisali sporazum z Veliko Britanijo, ki je Kuvajtu zagotovil britansko zaščito v zameno za nadzor nad zunanjo politiko. To je bil ključen korak k kasnejši neodvisnosti. Prava prelomnica v zgodovini Kuvajta pa se je zgodila leta 1938, ko so odkrili obsežna nahajališča nafte. Izvoz nafte se je začel po drugi svetovni vojni in hitro spremenil podobo države. Kuvajt je postal eden najbogatejših proizvajalcev nafte na svetu, kar je omogočilo hitro modernizacijo infrastrukture, gradnjo sodobnih mest in zagotavljanje visokega življenjskega standarda za svoje državljane. Obdobje po neodvisnosti leta 1961 je bilo zaznamovano z gospodarsko rastjo, a tudi s političnimi izzivi. Najbolj travmatično obdobje v sodobni zgodovini Kuvajta je bila iraška invazija leta 1990, ki je vodila do zalivske vojne. Po osvoboditvi, ki jo je omogočila mednarodna koalicija, se je Kuvajt postopoma obnavljal in si povrnil svojo suverenost.
Geografija: Puščavska pokrajina in obala Perzijskega zaliva
Kuvajt je majhna država, ki obsega približno 17.818 kvadratnih kilometrov. Njegova geografija je pretežno ravna in puščavska, z redkimi območji rodovitne zemlje ob obali. Najvišja točka v državi je gora Mutla, ki se dviga le 303 metre nad morjem. Večino ozemlja pokriva puščava, ki je znana po svojih vročih poletjih in blagih zimah. Temperature lahko v poletnih mesecih presežejo 50 °C, medtem ko se zimske temperature gibljejo okoli 15-20 °C. Padavine so redke in nepravilne, kar pomeni, da je vodna oskrba velik izziv. Kuvajt se močno zanaša na razsoljevanje morske vode za svoje potrebe. Obala Perzijskega zaliva je dolga približno 499 kilometrov in je ključna za gospodarstvo države, saj gosti pomembna pristanišča in naftne terminale. V morju pred obalo se nahaja več otokov, med katerimi so najbolj znani Bubiyan, Warbah in Failaka. Failaka je zgodovinsko pomemben otok, kjer so odkrili ostanke starodavnih civilizacij, kar priča o dolgi zgodovini naselitve v regiji. Kuvajtski zaliv je ključen za mesto Kuvajt in je bil skozi zgodovino naravno pristanišče in središče pomorske dejavnosti. Puščavska pokrajina ponuja edinstvene naravne pojave, kot so sipine, ki se spreminjajo z vetrom, in redka puščavska flora, ki se pojavi po redkih dežnih obdobjih.
Gospodarstvo: Nafta kot temelj blaginje
Gospodarstvo Kuvajta je v veliki meri odvisno od izvoza nafte. Država je eden od največjih proizvajalcev in izvoznikov nafte na svetu, z ogromnimi zalogami, ki naj bi zadoščale še za več desetletij. Naftni sektor predstavlja več kot 90 % izvoznih prihodkov in več kot 50 % bruto domačega proizvoda (BDP). Ta naftna bogastva so Kuvajtu omogočila financiranje obsežnih socialnih programov, brezplačne zdravstvene oskrbe in izobraževanja za svoje državljane, kot tudi financiranje ambicioznih infrastrukturnih projektov. Poleg nafte Kuvajt razvija tudi druge sektorje gospodarstva, kot so finance, turizem in maloprodaja, vendar ti še vedno predstavljajo relativno majhen delež BDP-ja. Kuvajtski denarni sklad (Kuwait Investment Authority - KIA) je eden največjih državnih investicijskih skladov na svetu, ki vlaga v široko paleto sredstev po vsem svetu, kar zagotavlja dolgoročno finančno stabilnost države. Kljub naftnemu bogastvu se Kuvajt sooča z izzivi, kot je odvisnost od enega samega sektorja, kar ga dela ranljivega za nihanja cen nafte na svetovnih trgih. Vlada se trudi diverzificirati gospodarstvo in spodbujati zasebni sektor, vendar je pot do tega še dolga.
Turistične zanimivosti: Sodobnost in tradicija v harmoniji
Kljub temu, da Kuvajt ni tipična turistična destinacija, ponuja obiskovalcem edinstveno izkušnjo, ki združuje sodobno arhitekturo, bogato zgodovino in pristno arabsko kulturo. Ena najbolj prepoznavnih znamenitosti je Kuvajtski stolp (Kuwait Towers), tri elegantne vitke stolpe, ki se dvigajo nad mestom in nudijo čudovit razgled na okolico. Stolpa sta simbol modernega Kuvajta in sta ključnega pomena za oskrbo z vodo in elektriko. Narodni muzej Kuvajta (Kuwait National Museum) ponuja vpogled v bogato zgodovino in kulturo države, od arheoloških najdb do sodobne umetnosti. V bližini muzeja se nahaja Islamski center (Al-Salam Palace), ki je bil nekoč palača emirske družine, zdaj pa je odprt za obiskovalce. Za tiste, ki jih zanima nakupovanje in sodobno življenje, je Avenues Mall eno največjih nakupovalnih središč na svetu, ki ponuja široko paleto mednarodnih in lokalnih blagovnih znamk, restavracij in zabavnih dejavnosti. Zgodovinsko srce mesta je Stari trg (Souq al-Mubarakia), kjer lahko obiskovalci doživijo pristno vzdušje tradicionalnega arabskega trga, kupijo začimbe, tekstil, zlato in se srečajo z lokalnimi obrtniki. Za ljubitelje narave in miru je Zeleni otok (Green Island), umetni otok v Perzijskem zalivu, ki ponuja parke, plaže in restavracije, idealen za sprostitev. Tisti, ki želijo spoznati beduinsko življenje, se lahko odpravijo na izlet v puščavo, kjer lahko obiščejo tradicionalne tabore, jahajo kamele ali konje in spoznajo gostoljubnost beduinskih plemen. Za ljubitelje umetnosti je Dar Al-Athar Al-Islamiyyah (DHI), galerija, ki prikazuje izjemno zbirko islamske umetnosti in artefaktov. Kuvajt ponuja tudi številne sodobne plaže, ki so priljubljene med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci, kjer se lahko sprostijo, sončijo in uživajo v vodnih športih. Obiskovalci bodo v Kuvajtu odkrili državo, ki se ponosno ozira na svojo bogato preteklost, hkrati pa se z optimizmom podaja v prihodnost, ponujajoč edinstveno mešanico tradicije in modernosti.
Informacije o države Kuvajt
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Kuvajt (angleški Kuwait) je na mestu/celine Bližnji vzhod. Kuvajt ima površino 17 818 km2 i 2 646 314 ljudi. Najvišja točka je višina 306 metrov nad morsko gladino. in se imenuje bezejmenné místo. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Perzijski zaliv. Država je organizacija Ustavno emirat in datum neodvisnosti 19. junij 1961. Glavno mesto se imenuje Kuwait. Kuvajtje mednarodno kratico KU.
Kuvajt - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 155 500 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 42 200 $. BDP raste 8.20 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 4.70 % letno. Kuvajt ima 2 243 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 2 646 314 ljudi). Brezposelnost je 2.20 %. Kuvajt vprašanja 6.80 % BDP za zdravstvo in 5,30 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 6.50 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 41 730 000 000 USD.
Kuvajt - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Kuvajt ima 2 646 314 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 1.88 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 20.96. Vsaka mama je v povprečju 2.60 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 7.87 in maternalne umrljivosti 14.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 77.28 let. Stopnja umrljivosti je 2.13 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Kuvajt - promet in telekomunikacije
Kuvajt ima 5 749 km cest in 7 letališčih. Tukaj je registrirana 34 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Kuvajt je 4 400 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 566 300. Kuvajt ima 1 100 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 2 730 internetnih povezav. Kuvajt bila dodeljena domene prvega reda .kw.
Kuvajt - energetika
Kuvajt letno porabi 43 410 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 51 320 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 10 940 000 kW. Kuvajt izvoz 0 kWh in uvoz 0 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 100 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 0.0 %. V državi Kuvajt se vsako leto obirajo 2 682 000 sodčkov nafte.
Ključne besede: Seznam držav, državne zastave, zastave, seznam zastav, svetovne države, informacije, zastavo države, Zastava Kuvajt, zastave držav, promet in telekomunikacije, vse oznake, gospodarstvo, nacionalne zastave, demografija, zastave držav na svetu, Kuvajt, energetika, politike.