Hrvaška
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 |  |
| Ikona 32x16 |  |
Hrvaška
Hrvaška – biser Jadrana
Hrvaška, država s bogato zgodovino, osupljivo geografijo in gostoljubnimi ljudmi, je destinacija, ki vsako leto privabi milijone obiskovalcev s celega sveta. S svojo obalo, ki se vije ob Jadranskem morju, s številnimi otoki, skritimi zalivi in slikovitimi mesti, ponuja nepozabno doživetje. A Hrvaška ni le lepota obale; njeno notranje bogastvo, od zelenih gozdov do goratih pokrajin in zgodovinskih mest, je prav tako očarljivo.
Obyvatelstvo in kultura
Hrvaška ima okoli 4,2 milijona prebivalcev, večinoma Hrvatov, z manjšinskimi skupinami Srbov, Italijanov, Romov, Albancev in drugih. Večina prebivalstva je rimokatoliške veroizpovedi. Hrvaška kultura je močno zaznamovana s srednjeveško zgodovino, vplivi Sredozemlja, Srednje Evrope in Balkana. To se odraža v glasbi, plesu, kulinariki in arhitekturi. Hrvaščina, južnoslovanski jezik, je uradni jezik. Hrvaška je znana po svoji gostoljubnosti, toplini ljudi in bogati tradiciji. Vsaka regija ima svoje posebnosti in narečja, kar še dodatno obogati kulturno krajino. Šport, še posebej nogomet, ima v Hrvaški zelo pomembno vlogo in združuje ljudi po vsej državi.
Zgodovina – od starodavnih časov do neodvisnosti
Zgodovina Hrvaške je dolga in zapletena, polna vzponov in padcev. Območje današnje Hrvaške je bilo naseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo številna arheološka najdišča. V antiki so tu živeli Iliri, kasneje pa so se naselili Rimljani, ki so pustili neizbrisen pečat, zlasti v obliki številnih arhitekturnih ostankov, kot je znameniti Dioklecijanov dvorec v Splitu. V zgodnjem srednjem veku so se na območje priselili Slovani, ki so ustanovili svoji kneževini – Panonsko in Dalmatinsko Hrvaško. V 9. stoletju je Hrvaška postala kraljevina pod dinastijo Trpimirovićev. Združitev s Kraljevino Ogrsko leta 1102 je zaznamovala dolgo obdobje skupne zgodovine, ki je trajalo skoraj tisoč let. V tem času je Hrvaška obdržala svojo identiteto, a bila pod močnim vplivom ogrske krone. V 16. stoletju so se pred osmansko grožnjo utrdile meje, kar je pustilo sled v arhitekturi in vojaški zgodovini. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije leta 1918 je Hrvaška postala del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje Kraljevine Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je bila Hrvaška del Neodvisne države Hrvaške (NDH), marionetne države nacistične Nemčije. Po vojni je postala federalna republika v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Končno, po napornem obdobju boja za neodvisnost v začetku 90. let 20. stoletja, je Hrvaška 25. junija 1991 razglasila samostojnost. Po vojni za neodvisnost, ki je trajala do leta 1995, je država začela proces obnove in integracije v mednarodne strukture. Leta 2009 je postala članica Nata, leta 2013 pa Evropske unije.
Geografija – obala, otoki in notranjost
Geografija Hrvaške je izjemno raznolika. Najbolj prepoznavna je njena dolga in razčlenjena jadranska obala, ki meri več kot 1700 kilometrov. Ob obali se nahaja več kot tisoč otokov, otočkov in čeri, med najbolj znanimi so Hvar, Brač, Korčula, Krk in Mljet. Ti otoki so raj za turiste, vsak s svojo edinstveno atmosfero, plažami in zgodovinskimi mesti. Jadransko morje je znano po svoji kristalni čistoči, bogatem podvodnem svetu in prijetnem sredozemskem podnebju. Notranjost Hrvaške pa ponuja povsem drugačno sliko. Tu prevladujejo rodovitne ravnice Panonske nižine, ki se raztezajo ob rekah Savi, Dravi in Donavi, ter hribovite in gorske pokrajine, kot so Gorski kotar in Velebit, ki se dviga do 2000 metrov nadmorske višine. Ti predeli so bogati z gozdovi, rekami, jezeri in narodnimi parki, ki ponujajo odlične možnosti za pohodništvo, kolesarjenje in druge oblike aktivnega oddiha. Pomemben geografski element so tudi notranje vode, kot so Plitviška jezera, ki so znana po svojih slapovih in turkizni vodi, ter reke, ki so pomembne za gospodarstvo in turizem.
Industrija in gospodarstvo
Hrvaško gospodarstvo je v preteklosti temeljilo na industriji, kmetijstvu in rudarstvu. Danes pa je turizem postal ključni steber gospodarstva, ki ustvarja znaten del BDP-ja in zaposluje veliko število ljudi. Območje obale in otokov je glavno turistično središče, a tudi notranjost države s svojimi narodnimi parki in zgodovinskimi mesti privablja vedno več obiskovalcev. Pomembne industrijske panoge vključujejo ladjedelništvo, živilsko industrijo, kemično industrijo, gradbeništvo in proizvodnjo strojev. Kmetijstvo ostaja pomembno, zlasti v Panonski nižini, kjer pridelujejo žitarice, koruzo, pšenico in oljnice. Pomembno vlogo igra tudi vinogradništvo in oljkarstvo. Hrvaška se po vstopu v EU sooča z izzivi strukturnih reform in krepitve konkurenčnosti, a ima velik potencial za nadaljnjo rast, zlasti na področju obnovljivih virov energije in digitalizacije.
Turistične zanimivosti – od antičnih mest do naravnih lepot
Hrvaška ponuja nešteto turističnih atrakcij, ki zadovoljijo vsakogar. Obiskovalci se lahko sprehodijo po starodavnih ulicah Dubrovnika, „biserne Jadrana“, ki ga obdajajo mogočne mestne zidine, ali pa raziščejo Dioklecijanov dvorec v Splitu, ki je Unescova dediščina in še danes živo srce mesta. Zadarska riviera je znana po svojih rimskih in srednjeveških ostankih ter edinstvenih morskih orglah, ki ob zvoku valov ustvarjajo čarobno melodijo. Ne smemo pozabiti na otoke; Hvar je sinonim za luksuz in zabavo, medtem ko Brač ponosno razkazuje plažo Zlatni rat, eno najlepših na svetu. Korčula, rojstni kraj Marka Pola, očara s svojo srednjeveško arhitekturo. V notranjosti države pa kraljujejo Plitvička jezera, park z 16 terasastimi jezeri, povezanimi s slapovi, ki jemljejo dih. Narodni park Krka je prav tako znan po svojih slapovih in bogatem rastlinskem in živalskem svetu. Za ljubitelje zgodovine so zanimiva tudi mesta, kot je Pula z znamenitim amfiteatrom, ali pa Trogir, ki je kot celota uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine. Hrvaška ponuja tudi bogato kulinarično izkušnjo, od svežih morskih sadežev na obali do tradicionalnih jedi v notranjosti, vse to pa spremljajo odlična hrvaška vina. Vsako mesto, vsak otok, vsak kotiček Hrvaške pripoveduje svojo zgodbo in čaka, da jo odkrijete.
Informacije o države Hrvaška
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Hrvaška (angleški Croatia) je na mestu/celine Áfrika. Hrvaška ima površino 56 594 km2 i 4 480 043 ljudi. Najvišja točka je višina 1 830 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Dinara. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Jadransko morje. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 25 junij 1991. Glavno mesto se imenuje Zagreb. Hrvaškaje mednarodno kratico IV.
Hrvaška - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 81 360 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 18 400 $. BDP raste 0.00 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 2.30 % letno. Hrvaška ima 1 717 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 4 480 043 ljudi). Brezposelnost je 17.70 %. Hrvaška vprašanja 7.80 % BDP za zdravstvo in 2,39 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 43.90 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 66 300 000 000 USD.
Hrvaška - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Hrvaška ima 4 480 043 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini -0.09 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 9.57. Vsaka mama je v povprečju 1.44 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 6.06 in maternalne umrljivosti 17.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 75.99 let. Stopnja umrljivosti je 11.99 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Hrvaška - promet in telekomunikacije
Hrvaška ima 29 343 km cest, 2 722 kilometrov železniških prog in 69 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 785 km. Tukaj je registrirana 77 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Hrvaška je 5 115 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 1 761 000. Hrvaška ima 2 234 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 725 521 internetnih povezav. Hrvaška bila dodeljena domene prvega reda .hr.
Hrvaška - energetika
Hrvaška letno porabi 18 870 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 14 670 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 4 021 000 kW. Hrvaška izvoz 1 916 000 000 kWh in uvoz 6 600 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 47.2 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.8 %, hidroelektrarne: 44.7 %. V državi Hrvaška se vsako leto obirajo 17 650 sodčkov nafte.
Ključne besede: seznam zastav, nacionalne zastave, zastavo države, demografija, Hrvaška, zastave držav na svetu, zastave, svetovne države, promet in telekomunikacije, informacije, državne zastave, zastave držav, gospodarstvo, energetika, vse oznake, Zastava Hrvaške, Seznam držav, politike.