Ukrajina
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 |  |
| Ikona 32x21 |  |
Ukrajina
Ukrajina: Dežela neizmerne dediščine in izzivov
Ukrajina, druga največja država v Evropi po površini, je dežela, ki jo zaznamuje bogata in pogosto burna zgodovina, izjemna geografska raznolikost ter pomembna vloga v evropskem prostoru. Njena lega, ki jo uvršča med Vzhodno in Zahodno Evropo, je skozi stoletja oblikovala njeno kulturo, identiteto in usodo. Od prostranih step do gorskih vrhov Karpatov, od starodavnih mest do sodobnih industrijskih centrov, Ukrajina ponuja osupljivo paleto doživetij in vpogledov v kompleksnost evropske zgodovine in sedanjosti. Njeno prebivalstvo, ki šteje preko 40 milijonov ljudi, je mozaik različnih etničnih skupin, ki so s svojim delom in življenjem soustvarjali to edinstveno deželo.
Zgodovina Ukrajine je dolga in zapletena, polna vzponov in padcev, osvajanj in bojev za samostojnost. Njeni začetki segajo v čas Kijevske Rusije, močne srednjeveške države, ki je bila kulturno in politično središče vzhodnih Slovanov. Po propadu Kijevske Rusije so ukrajinska ozemlja prišla pod oblast različnih zunanjih sil, med drugim Poljske, Litve, Osmanskega cesarstva in Rusije. Obdobje kozakov v 17. in 18. stoletju je ključno zaznamovalo ukrajinsko identiteto, saj so se kozaki uprli tuji oblasti in si prizadevali za avtonomijo. V 19. in na začetku 20. stoletja so se okrepila nacionalna gibanja, ki so si prizadevala za neodvisnost. Po prvi svetovni vojni je za kratek čas nastala neodvisna Ukrajinska ljudska republika, ki pa je kmalu padla pod oblast Sovjetske zveze. V sovjetskem obdobju je Ukrajina doživela tako industrializacijo kot tudi hude tragedije, kot je holodomor, umetno povzročena lakota v začetku 30. let 20. stoletja, ki je terjala milijone življenj. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Ukrajina ponovno postala neodvisna država, vendar se je soočala s številnimi izzivi, vključno s tranzicijo na tržno gospodarstvo, korupcijo in notranjimi političnimi napetostmi. Zadnja desetletja so zaznamovana z vse globljim evropskim usmerjanjem, kar pa je vodilo tudi v zaostritev odnosov z Rusijo, ki se je leta 2014 izrazila z aneksijo Krima in vojno na vzhodu države.
Geografija Ukrajine je izjemno raznolika. Prevladujejo rodovitne ravnice, znane kot črnozem, ki so idealne za kmetijstvo in Ukrajino uvrščajo med ključne svetovne proizvajalce žita. Na zahodu se dvigajo Karpat, ki nudijo slikovite pokrajine, smučišča in bogato kulturno dediščino. Na jugu državo obdaja Črno morje, ki je pomembno za promet, ribištvo in turizem. Največja reka, Dneper, deli državo na vzhodni in zahodni del in je pomembna prometna žila ter vir hidroenergije. Ukrajina ima zmerno celinsko podnebje, s toplimi poletji in hladnimi zimami, čeprav se vremenske razmere lahko razlikujejo glede na regijo. Bogata naravna nahajališča, vključno z premogom, železovo rudo in naravnim plinom, so pomemben del ukrajinskega gospodarstva.
Gospodarstvo Ukrajine je skozi zgodovino temeljilo na kmetijstvu in težki industriji. Danes je država še vedno pomemben proizvajalec žita, sončničnega olja in mesa. Industrijski sektor je močno razvit, zlasti v vzhodnih regijah, kjer prevladujejo metalurgija, strojegradnja in kemična industrija. Po osamosvojitvi se je država postopoma usmerjala k tržnemu gospodarstvu, vendar se sooča s številnimi strukturnimi izzivi, kot so korupcija, potreba po modernizaciji in odvisnost od tujih investicij. Kljub temu Ukrajina ostaja pomembna gospodarska sila v regiji, z velikim potencialom za rast, zlasti na področju informacijskih tehnologij in obnovljivih virov energije. Vojna na vzhodu države je močno prizadela gospodarstvo, povzročila uničenje infrastrukture in izgubo proizvodnih zmogljivosti, vendar se država kljub temu trudi za okrevanje in nadaljnji razvoj.
Ukrajina se ponaša z bogato kulturno dediščino in številnimi turističnimi znamenitostmi, ki privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Glavno mesto Kijev, starodavno središče Kijevske Rusije, je polno zgodovinskih spomenikov, med katerimi izstopata Kijevsko-pečerska lavra, pomembno pravoslavno samostansko središče, in Sveta Sofija, katedrala iz 11. stoletja, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Drugi pomembni mesti sta Lvov, s svojim čudovitim zgodovinskim centrom v avstro-ogrskem slogu, ki je prav tako pod Unescovo zaščito, in Odesa, živahno pristaniško mesto ob Črnem morju, znano po svoji arhitekturi in prijetnem vzdušju. Karpaty nudijo možnosti za pohodništvo, smučanje in obisk tradicionalnih vasi, kjer se ohranjajo stari običaji in obrti. Ukrajina je tudi dežela bogate literature, glasbe in likovne umetnosti. Tradicionalni ukrajinski vezenini, pisanice in ljudska glasba so del njene žive kulturne dediščine. Kljub vojaškemu konfliktu, ki je močno vplival na turizem, se Ukrajina še vedno trudi ohranjati in razvijati svojo turistično ponudbo, zlasti v zahodnih in osrednjih regijah, ki so ostale relativno varne.
Prebivalstvo Ukrajine je heterogeno, z večino, ki se identificira kot Ukrajinci. Pomembno manjšino predstavljajo Rusi, zlasti na vzhodu in jugu države. Poleg tega živijo v Ukrajini tudi Belorusi, Moldavci, Krimski Tatari, Bolgari, Madžari in drugi. Jezik, ukrajinščina, je uradni jezik, vendar se v vsakdanjem življenju pogosto uporablja tudi ruščina, še posebej v vzhodnih in južnih regijah. Ukrajinska pravoslavna cerkev je najštevilčnejša verska skupnost, poleg nje pa obstajajo tudi grkokatoliška, rimokatoliška, protestantske in judovske skupnosti. Demografsko sliko zaznamujejo nizka rodnost in visoka stopnja izseljevanja, kar predstavlja pomemben izziv za prihodnost države.
Ukrajina je danes država, ki se bori za svojo suverenost, demokratični razvoj in evropsko prihodnost. Njena zgodovina, polna izzivov in odpornosti, je oblikovala njeno sedanjost. Geografska lega, bogata naravna dediščina in močna kulturna identiteta ji dajejo poseben pomen v evropskem kontekstu. Kljub težkim časom, ki jih preživlja, Ukrajina ostaja dežela z neizmernim potencialom, trdno odločena, da bo uveljavila svoje mesto med svobodnimi narodi Evrope. Njeno ljudstvo je pokazalo izjemno vzdržljivost in pogum v boju za svojo domovino, kar vzbuja spoštovanje in podporo po vsem svetu.
Informacije o države Ukrajina
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Ukrajina (angleški Ukraine) je na mestu/celine Europe. Ukrajina ima površino 603 550 km2 i 44 854 065 ljudi. Najvišja točka je višina 2 061 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Hora Hoverla. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Črno morje. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 24. avgust 1991. Glavno mesto se imenuje Kijev (Kijev). Ukrajinaje mednarodno kratico UP.
Ukrajina - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 333 700 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 7 300 $. BDP raste 5.20 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 8.00 % letno. Ukrajina ima 22 090 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 44 854 065 ljudi). Brezposelnost je 7.00 %. Ukrajina vprašanja 7.00 % BDP za zdravstvo in 1,40 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 39.00 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 123 700 000 000 USD.
Ukrajina - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Ukrajina ima 44 854 065 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini -0.63 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 9.59. Vsaka mama je v povprečju 1.29 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 8.38 in maternalne umrljivosti 32.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 68.74 let. Stopnja umrljivosti je 15.76 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Ukrajina - promet in telekomunikacije
Ukrajina ima 169 496 km cest, 21 684 kilometrov železniških prog in 412 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 1 672 km. Tukaj je registrirana 134 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Ukrajina je 53 929 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 12 941 000. Ukrajina ima 7 770 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 1 997 000 internetnih povezav. Ukrajina bila dodeljena domene prvega reda .ua.
Ukrajina - energetika
Ukrajina letno porabi 138 300 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 164 500 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 54 380 000 kW. Ukrajina izvoz 7 961 000 000 kWh in uvoz 1 894 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 64.4 %, jedrska energija: 25.4 %, Obnovljivi viri: 0.1 %, hidroelektrarne: 10.0 %. V državi Ukrajina se vsako leto obirajo 73 180 sodčkov nafte.
Ključne besede: zastave držav na svetu, zastavo države, Seznam držav, informacije, zastave držav, Zastava Ukrajine, gospodarstvo, svetovne države, zastave, seznam zastav, državne zastave, nacionalne zastave, vse oznake, Ukrajina, energetika, promet in telekomunikacije, demografija, politike.