Srbija
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 |  |
| Ikona 32x21 |  |
Srbija
Srbija: Srce Balkana
Srbija, uradno Republika Srbija, je država, ki leži v osrčju Balkanskega polotoka, na križišču Srednje in Jugovzhodne Evrope. Njena bogata in burna zgodovina, raznolika geografija ter živahna kultura jo postavljajo na poseben položaj na evropskem zemljevidu. Srbija je dežela kontrastov, kjer se prepletajo starodavne tradicije s sodobnimi izzivi, kjer se nad slikovitimi dolinami rek dvigajo mogočne gore, in kjer se na vsakem koraku srečuje zgodovina z vsakdanjim življenjem. S svojim strateškim položajem je bila Srbija skozi stoletja priča številnim vojaškim spopadom, kulturnim vplivom in političnim preobrazbam, kar je pustilo neizbrisen pečat na njeni identiteti. Danes je Srbija samostojna država, ki si prizadeva za evropsko integracijo, hkrati pa ohranja svoj edinstveni balkanski duh.
Prebivalstvo in kultura
Srbija ima ocenjeno okoli 7 milijonov prebivalcev, s čimer predstavlja eno redkejših držav v regiji z relativno stabilnim številom prebivalstva, čeprav se sooča z izzivi, kot so nizka rodnost in odseljevanje. Etnično je večina prebivalcev Srbov (približno 83%), obstajajo pa tudi številne narodne manjšine, med katerimi so najštevilčnejši Madžari, Bošnjaki, Romi, Hrvati in Črnogorci. Ta etnična raznolikost je skozi zgodovino prispevala k bogastvu srbske kulture, ki je močno povezana z vzhodnim pravoslavjem. Pravoslavna vera igra ključno vlogo v srbskem življenju, kar se odraža v številnih cerkvah, samostanih in verskih praznikih, ki jih praznujejo z veliko slovesnostjo. Srbska kultura je znana po svoji gostoljubnosti, močnih družinskih vezeh in bogatem ljudskem izročilu, ki vključuje glasbo, plese in pripovedovanje zgodb. Glasba, zlasti tradicionalna srbska glasba z močnimi vplivi balkanskih in orientalskih melodij, je nepogrešljiv del srbske identitete. Srbski jezik, ki spada v južnoslovansko skupino, je uradni jezik države in se piše z obema pisavama: cirilico in latinico, pri čemer je cirilica uradna pisava. Beograj, glavno mesto Srbije, je kulturno, gospodarsko in politično središče države, ki privablja prebivalce iz vse države in tuje obiskovalce.
Zgodovina: Od srednjeveške slave do sodobnih izzivov
Zgodovina Srbije je dolga in zapletena, polna vzponov in padcev, ki so oblikovali njeno sedanjo podobo. Srbska država se je prvič močneje uveljavila v srednjem veku, ko je pod vladavino dinastije Nemanjićev v 12. in 13. stoletju dosegla svoj kulturni in politični vrh. V tem obdobju so bili zgrajeni številni pomembni samostani in cerkve, ki so še danes pomembni kulturni in verski spomeniki. Najpomembnejši vladarji, kot sta bila Stefan Nemanja in njegov sin Stefan Prvovenčani, so utrdili srbsko državo in postavili temelje njeni neodvisnosti. Kljub temu je v 14. stoletju srbsko cesarstvo po bitki na Kosovskem polju leta 1389 začelo slabeti, kar je vodilo v dolgo obdobje osmanske vladavine. Osmansko cesarstvo je vladalo večini srbskega ozemlja več kot 400 let, kar je pustilo globok pečat na kulturi, arhitekturi in družbeni ureditvi. V 19. stoletju so Srbi postopoma dosegli obnovitev svoje državnosti, kar je privedlo do ustanovitve Kneževine Srbija, ki se je kasneje razvila v Kraljevino Srbijo. V začetku 20. stoletja je Srbija igrala ključno vlogo v balkanskih vojnah in postala ena izmed zmagovalk v prvi svetovni vojni. Po vojni je postala del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je Srbija postala ena izmed šestih socialističnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije, pod vodstvom Josipa Broza Tita. Po razpadu Jugoslavije v začetku 90. let 20. stoletja je Srbija, skupaj s Črno goro, tvorila Zvezno republiko Jugoslavijo, ki se je kasneje preimenovala v Srbijo in Črno goro. Leta 2006 se je Črna gora mirno odcepila, kar je pomenilo končno samostojnost Srbije v njenih današnjih mejah. Srbija se je v zadnjih letih soočala z gospodarskimi in političnimi izzivi, vendar si prizadeva za stabilizacijo in evropsko integracijo, kar je eden od njenih glavnih zunanjepolitičnih ciljev.
Geografija: Raznolikost pokrajin
Geografija Srbije je izjemno raznolika in ponuja pester nabor naravnih lepot. Država nima izhoda na morje, njeno ozemlje pa prečkajo številne reke, med katerimi je najbolj znana Donava, ki teče skozi severni del države in predstavlja pomembno prometno žilo ter naravno mejo. Druge pomembne reke so Sava, Tisa, Morava in Drina. Reke so skozi zgodovino igrale ključno vlogo pri naselitvi in razvoju, danes pa predstavljajo tudi pomembne turistične potenciale za rečno plovbo in rekreacijo. Na severu Srbije se razprostira Panonska nižina, ki je znana po rodovitnih poljih in obdelovalnih površinah, kar jo dela pomembno kmetijsko regijo. Južno od te nižine se pokrajina postopoma dviguje proti goram. Največje gorovje v Srbiji je Kopaonik, ki je priljubljeno smučarsko središče in narodni park. Druga pomembna gorstva so Tara, Zlatibor, Rtanj in Šar planina na jugu države, ki ponujajo čudovite možnosti za pohodništvo, plezanje in raziskovanje narave. Srbija je bogata tudi z gozdovi, ki prekrivajo večji del gorskih območij in nudijo zatočišče številnim živalskim vrstam. Klima v Srbiji je celinska, z vročimi poletji in hladnimi zimami, čeprav se na jugu lahko pojavljajo tudi mediteranski vplivi. Ta geografska raznolikost omogoča razvoj različnih vrst turizma, od gorskega do rečnega in podeželskega.
Industrija in gospodarstvo
Gospodarstvo Srbije je v prehodnem obdobju, od nekdaj močno industrializirane države v okviru Jugoslavije, do tržno usmerjenega gospodarstva. Glavne industrijske panoge vključujejo rudarstvo (predvsem premog, baker in železova ruda), predelovalno industrijo (živilskopredelovalna, tekstilna, avtomobilska in strojna industrija), ter energetiko. Srbija razpolaga z bogatimi rudnimi viri, ki predstavljajo pomemben del izvoza. Kmetijstvo ostaja pomemben sektor, s poudarkom na pridelavi žita, koruze, sadja in zelenjave. V zadnjih letih se je Srbija usmerila tudi v razvoj storitvenega sektorja, zlasti v turizmu, informacijskih tehnologijah in logistiki. Glavno gospodarsko središče je Beograd, ki privablja tuje investicije in predstavlja motor gospodarskega razvoja. Srbija si aktivno prizadeva za članstvo v Evropski uniji, kar bi lahko prineslo dodatne gospodarske spodbude in reforme. Ključni izzivi ostajajo strukturne reforme, zmanjšanje brezposelnosti in boj proti korupciji.
Turistične zanimivosti
Srbija ponuja bogato paleto turističnih zanimivosti, ki zadovoljijo različne okuse. Najbolj obiskana destinacija je nedvomno Beograd, živahna prestolnica, ki se ponaša z mogočno Beograjsko trdnjavo (Kalemegdan), ki ponuja čudovit razgled na sotočje Save in Donave. Beograd je znan tudi po svojem pestrem nočnem življenju, bogati kulturni ponudbi, številnih muzejih in galerijah ter živahnih ulicah. Drugo pomembno turistično središče je Novi Sad, drugo največje mesto v Srbiji, ki je znano po svoji baročni arhitekturi in vsakoletnem glasbenem festivalu Exit. Ne smemo pozabiti na Petrovaradinsko trdnjavo, ki dominira nad mestom in je prizorišče omenjenega festivala. Srbija je bogata tudi z naravnimi lepotami. Narodni park Fruška Gora je znan po svojih vinogradih, samostanih in gozdovih, medtem ko narodni park Kopaonik privablja ljubitelje zimskih športov. Za tiste, ki iščejo mir in naravo, so idealne destinacije Narodni park Tara z globokimi soteskami in bistrimi rekami, ali pa slikovita pokrajina Đerdapske klisure, ki jo je izklesala reka Donava. Srbija je tudi dežela s številnimi zgodovinskimi in verskimi spomeniki. Obiskovalci lahko raziskujejo srednjeveške samostane, kot so Studenica, Sopoćani in Gračanica, ki so uvrščeni na seznam Unescove svetovne dediščine. Mesta, kot je Subotica, s svojo secesijsko arhitekturo, ali pa zgodovinsko mesto Niš z antičnimi ostanki, ponujajo vpogled v različna obdobja srbske zgodovine. Srbska kuhinja je še en razlog za obisk, saj ponuja okusne jedi, kot so čevapčiči, pljeskavica, sarma in gibanica, skupaj z odličnim srbskim vinom in rakijo. Srbija je država, ki ponuja nepozabno doživetje za vsakega obiskovalca, od bogate zgodovine in kulture do osupljive narave in gostoljubnih ljudi.
Informacije o države Srbija
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Srbija (angleški Serbia) je na mestu/celine Europe. Srbija ima površino 77 474 km2 i 7 276 604 ljudi. Najvišja točka je višina 2 169 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Midzor. Najnižja točka se nahaja na ravni 28 m.n.m.g. in se imenuje Timok River. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 5. junij 2006. Glavno mesto se imenuje Beograd (Beograd). Srbijaje mednarodno kratico RI.
Srbija - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 79 880 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 10 800 $. BDP raste 1.80 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 11.20 % letno. Srbija ima 2 920 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 7 276 604 ljudi). Brezposelnost je 23.40 %. Srbija vprašanja 9.90 % BDP za zdravstvo .Javni dolg države je okoli 45.10 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 31 530 000 000 USD.
Srbija - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Srbija ima 7 276 604 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini -0.46 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 9.17. Vsaka mama je v povprečju 1.40 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 6.40 in maternalne umrljivosti 12.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 74.56 let. Stopnja umrljivosti je 13.81 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Srbija - promet in telekomunikacije
Srbija ima 41 913 km cest, 3 379 kilometrov železniških prog in 30 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 587 km.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Srbija je 10 182 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 3 030 000. Srbija ima 4 107 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 1 102 000 internetnih povezav. Srbija bila dodeljena domene prvega reda .rs.
Srbija - energetika
Srbija letno porabi 35 500 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 36 060 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 8 359 000 kW. Srbija izvoz 2 017 000 000 kWh in uvoz 1 900 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 66.1 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 26.6 %. V državi Srbija se vsako leto obirajo 13 160 sodčkov nafte.
Ključne besede: energetika, svetovne države, demografija, zastave držav, zastave, Zastava Srbije, državne zastave, zastavo države, vse oznake, zastave držav na svetu, Seznam držav, Srbija, gospodarstvo, seznam zastav, promet in telekomunikacije, informacije, nacionalne zastave, politike.