Zastave držav sveta
Zastave svetovnih držav in informacije o državah

Švica

Zastava Švice
Zastava Švice | Vlajky.org
Vlajka Švýcarska | Flag of Switzerland | Flagge der Schweiz | Bandera de Suiza

 Deli na Facebooku    Deli na Twitteru  

Zastava za prenos v resolucijah



Ikona 88x88Zastava Švice

Ikona 32x32Zastava Švice

Švica

Švica: srce Evrope, dežela kontrastov in neokrnjene narave

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je majhna celinska država v osrčju Evrope, ki kljub svoji skromni velikosti igra izjemno pomembno vlogo na svetovnem prizorišču. Znana je po svoji nevtralnosti, visoki kakovosti življenja, osupljivi naravni lepoti, stabilnem gospodarstvu in bogati zgodovini. Je država, ki združuje več jezikovnih in kulturnih regij, kar ji daje edinstven značaj in jo bogati z raznolikostjo. Njena geografska lega, ki jo obdajajo mogočni Alpe, kristalno čista jezera in zelene doline, je navdihovala umetnike, pisatelje in popotnike skozi stoletja. Švica ni le finančno središče in dom številnih mednarodnih organizacij, ampak tudi destinacija, ki ponuja nepozabna doživetja za vsakega obiskovalca, od ljubiteljev gorskih športov do tistih, ki iščejo mir in spokojnost v naravi.

Prebivalstvo in kultura

Švica ima okoli 8,7 milijona prebivalcev, ki govorijo štiri uradne jezike: nemščino, francoščino, italijanščino in retoromanščino. Ta jezikovna raznolikost se odraža v bogastvu švicarske kulture, ki je močno vplivala na identiteto države. Nemško govoreči del, ki obsega večino prebivalstva, je znan po svoji natančnosti, organiziranosti in močni delovni etiki. Francosko govoreči kanton Jura in zahodni del države sta bolj sproščena in zavezana umetnosti ter življenjskemu užitku. Italijansko govoreče območje Ticino na jugu ponuja mediteranski pridih, s sončnimi pokrajinami in živahnim življenjskim slogom. Retoromanščina, najmanjši jezik, se govori v nekaterih delih kantona Graubünden in predstavlja pomemben del švicarske kulturne dediščine. Švicarji so znani po svoji strogi nevtralnosti, ki je ključni del njihove zunanje politike že od 16. stoletja. Ta nevtralnost jim omogoča, da delujejo kot posredniki v mednarodnih sporih in gostijo številne pomembne mednarodne organizacije, kot sta Ženevski urad OZN in Mednarodni odbor Rdečega križa. Družbeno življenje je organizirano in spoštuje pravila, vendar je hkrati cenjen tudi čas za družino in prijatelje. Švica je znana tudi po svojih praznikih in tradicijah, ki se razlikujejo med regijami, od pustnih povork v nemško govorečih kantonih do praznovanja praznika dela v Ticinu. Kulinarična scena je prav tako raznolika, od bogatih sirov in čokolade do jedi, kot sta fondue in raclette, ki sta postala sinonim za švicarsko kulinariko.

Zgodovina

Zgodovina Švice je dolga in kompleksna, zaznamovana s procesom združevanja različnih kantonov v enotno konfederacijo. Najzgodnejši sledovi človeške dejavnosti segajo v paleolitik, v srednjem veku pa je območje današnje Švice postalo del Svetega rimskega cesarstva. Ključni trenutek v zgodovini je bil 1. avgust 1291, ko so trije kantoni – Uri, Schwyz in Unterwalden – sklenili zavezništvo proti Habsburžanom. Ta datum velja za ustanovitev Švicarske konfederacije in se vsako leto praznuje kot državni praznik. Skozi stoletja so se drugi kantoni postopoma pridruževali konfederaciji, kar je vodilo do njene današnje oblike. Švicarska je doživela številne vojne in notranje konflikte, vendar je uspela ohraniti svojo neodvisnost in razviti edinstven sistem neposredne demokracije, ki državljanom omogoča neposredno sodelovanje pri odločanju. V 19. stoletju je Švica doživela pomembne reforme, vključno z uvedbo nove ustave leta 1848, ki je utrdila njeno federalno ureditev. V obeh svetovnih vojnah je Švica ohranila svojo nevtralnost, kar ji je omogočilo, da se je izognila uničenju, ki je prizadelo druge evropske države. Po drugi svetovni vojni se je Švica usmerila v gospodarski razvoj in postala ena najbogatejših držav na svetu, hkrati pa je ohranila svojo tradicijo nevtralnosti in miroljubnega reševanja sporov. Danes Švica nadaljuje svojo pot kot stabilna in napredna država, ki se sooča z izzivi sodobnega sveta, a hkrati ponosno ohranja svojo bogato zgodovino in kulturno dediščino.

Geografija

Geografska lega Švice je izjemno slikovita in raznolika. Država je v celoti obdana s kopnim in jo v veliki meri zaznamujejo mogočni Alpe, ki zavzemajo približno 60 % njene površine. Te gore niso le turistična atrakcija, ampak tudi ključni vir vode za mnoge evropske reke, vključno z Renom, Rono in Inn. Najvišji vrh Švice je Dufourspitze (4.634 m) v masivu Monte Rosa. Poleg Alp pa Švica ponosno gosti tudi številna čudovita jezera, kot so Bodensko jezero, Ženevsko jezero, Neuchâtelsko jezero in Luzernsko jezero, ki so pomembna za turizem, oskrbo z vodo in energetiko. Med gorami in jezeri se razprostirajo zelene doline in prostrane planjave, ki so idealne za kmetijstvo in živinorejo. Severozahodni del države, območje Jure, je bolj gričevnat in gozdnat, medtem ko je osrednji del, Švicarska planota, bolj poseljen in ekonomsko razvit. Podnebje v Švici je celinsko, z vročimi poletji in hladnimi zimami, vendar se zaradi nadmorske višine in bližine Sredozemlja pojavljajo tudi regionalne razlike. V Alpah so zime pogosto snežene, kar omogoča razvoj zimskih športov, medtem ko so poletja na planoti prijetno topla. Ta geografska raznolikost omogoča, da Švica ponuja širok spekter dejavnosti skozi vse leto, od smučanja in deskanja na snegu pozimi do pohodništva, kolesarjenja in vodnih športov poleti.

Gospodarstvo in industrija

Švicarsko gospodarstvo je eno najmočnejših in najbolj stabilnih na svetu, znano po visoki produktivnosti, inovativnosti in kakovosti. Ključni sektorji švicarskega gospodarstva vključujejo finančne storitve, farmacevtsko industrijo, proizvodnjo ur in strojev ter luksuzno blago. Švica je vodilna v svetu po bančništvu in upravljanju premoženja, zahvaljujoč svoji dolgoletni tradiciji stabilnosti in zaupnosti. Farmacevtska industrija je prav tako izjemno pomembna, z vodilnimi podjetji, ki razvijajo in proizvajajo inovativna zdravila in medicinske pripomočke. Švicarske ure so svetovno znane po svoji natančnosti, eleganci in vrhunski izdelavi ter predstavljajo pomemben izvozni artikel. Poleg teh sektorjev, Švica goji tudi močno tradicijo v proizvodnji čokolade, sira in drugih prehrambenih izdelkov, ki so cenjeni po vsem svetu. Kmetijstvo, čeprav zavzema le majhen delež BDP, je pomembno za ohranjanje podeželskega okolja in zagotavljanje nekaterih osnovnih prehrambenih izdelkov. Turizem je še en ključni vir dohodka, ki privablja milijone obiskovalcev vsako leto, ki jih privlačijo osupljive naravne lepote, smučarski centri in kulturne znamenitosti. Švica ima visoko izobraženo delovno silo, močno podporo raziskavam in razvoju ter ugodno davčno politiko, kar vse prispeva k njeni gospodarski blaginji.

Turistične zanimivosti

Švica ponuja nešteto turističnih zanimivosti, ki zadovoljijo vsakogar. Med najbolj priljubljenimi destinacijami so Alpe, ki ponujajo neprimerljive možnosti za smučanje, deskanje na snegu, pohodništvo in plezanje. Smučišča, kot so Zermatt s pogledom na ikonični Matterhorn, St. Moritz, znano po svoji glamurozni atmosferi, in Grindelwald, ki ponuja osupljive razglede na Eiger, so svetovno znana. Poleg gorskih pustolovščin, Švica očara tudi s svojimi čudovitimi jezeri. Ženevsko jezero s svojim Jet dEau (vodnjakom) in čudovitimi mesti ob obali, kot sta Ženeva in Montreux, je priljubljena destinacija. Bodensko jezero, ki si ga deli s sosednjimi državami, ponuja slikovite otoke in obalna mesta. Luzernsko jezero s svojim Kapelskim mostom in idiličnim mestom Luzern je kot iz razglednice. Mesta sama po sebi predstavljajo pomemben turistični magnet. Ženeva, mednarodno središče, je znana po svoji eleganci, Palais des Nations in osupljivem naravnem okolju. Zürich, največje švicarsko mesto, je živahno finančno središče z bogato zgodovino, modnimi nakupovalnimi ulicami in živahnim nočnim življenjem. Bern, glavno mesto, očara s svojo dobro ohranjeno srednjeveško starim mestom, ki je pod zaščito Unesca, in reko Aare. Druga pomembna mesta vključujejo Basel, kulturno središče s številnimi muzeji, in Lausanne, ki je dom Olimpijskega muzeja. Švica je tudi raj za ljubitelje vlakov, saj njeni panoramski vlaki, kot je Bernina Express in Glacier Express, ponujajo nepozabna potovanja skozi dih jemajoče pokrajine. Ne smemo pozabiti na švicarsko čokolado in sir, ki ju je mogoče poskusiti v številnih čokoladnicah in sirarnah po vsej državi.

Švica je država, ki združuje tradicijo z modernostjo, naravno lepoto z gospodarsko močjo in mir z dinamičnostjo. Je destinacija, ki ponuja nekaj za vsakogar in pusti nepozaben pečat v srcu vsakega obiskovalca.

Informacije o države Švica

Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.


Država Švica (angleški Switzerland) je na mestu/celine Europe. Švica ima površino 41 277 km2 i 7 925 517 ljudi. Najvišja točka je višina 4 634 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Dufourspitze. Najnižja točka se nahaja na ravni 195 m.n.m.g. in se imenuje Jezero Maggiore. Država je organizacija Zvezna republika in datum neodvisnosti Prva avgust 1291. Glavno mesto se imenuje Bern. Švicaje mednarodno kratico SZ.

Švica - gospodarstvo

Skupna bruto domači proizvod (BDP) 344 200 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 43 900 $. BDP raste 1.90 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 0.20 % letno. Švica ima 4 898 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 7 925 517 ljudi). Brezposelnost je 3.10 %. Švica vprašanja 11.30 % BDP za zdravstvo in 1,00 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 52.40 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 1 346 000 000 000 USD.

Švica - demografija

Kot je predlagano zgoraj, Švica ima 7 925 517 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 0.20 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 9.51. Vsaka mama je v povprečju 1.53 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 4.03 in maternalne umrljivosti 8.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 81.17 let. Stopnja umrljivosti je 8.80 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.

Švica - promet in telekomunikacije

Švica ima 71 454 km cest, 4 876 kilometrov železniških prog in 64 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 1 292 km. Tukaj je registrirana 38 plovil.

Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Švica je 10 017 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 4 684 000. Švica ima 6 152 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 5 249 000 internetnih povezav. Švica bila dodeljena domene prvega reda .ch.

Švica - energetika

Švica letno porabi 57 700 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 63 980 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 19 540 000 kW. Švica izvoz 32 880 000 000 kWh in uvoz 33 400 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 2.5 %, jedrska energija: 16.6 %, Obnovljivi viri: 2.5 %, hidroelektrarne: 69.2 %.

Ključne besede: svetovne države, seznam zastav, državne zastave, Seznam držav, Švica, vse oznake, informacije, zastave držav, gospodarstvo, nacionalne zastave, zastavo države, zastave, demografija, Zastava Švice, promet in telekomunikacije, energetika, zastave držav na svetu, politike.