Albanija
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x63 |  |
| Ikona 32x23 |  |
Albanija
Albanija: Dežela orlov in neokrnjene narave
Albanija, uradno Republika Albanija, je država na jugovzhodu Evrope, ki leži na Balkanskem polotoku. S svojo bogato zgodovino, osupljivo naravno lepoto in edinstveno kulturo predstavlja eno izmed najbolj fascinantnih držav v regiji. Njeno ime, Shqipërija, kar pomeni dežela orlov, odraža nacionalni simbol države in njeno neukrotljivo dušo. Obkrožena z Jadranskim in Jonskim morjem, se Albanija ponaša z dolgimi peščenimi plažami, skalnatimi zalivi in slikovitimi gorami, ki se dvigajo v nebo. Geografsko je Albanija izjemno raznolika; od obalnih nižin do visokih gorovij, kot so Proklete gore ali Albanske Alpe, ponuja vsak kotiček nekaj posebnega. Glavno mesto Tirana je živahno središče, ki združuje zgodovinsko dediščino s sodobnim urbanim utripom, medtem ko manjša mesta, kot so Gjirokastër in Berat, očarajo s svojo starodavno arhitekturo in slikovitimi ulicami, ki so uvrščene na Unescov seznam svetovne dediščine.
Prebivalstvo in kultura: Tapiserija tradicije in modernosti
Albanija ima okoli 3 milijone prebivalcev, večinoma Albancev, ki govorijo albansko, uradni jezik države. V državi živijo tudi manjše manjšine, kot so Grki, Romi, Srbi in Makedonci, kar prispeva k bogati kulturni tapiseriji. Albansko prebivalstvo je znano po svoji gostoljubnosti in močnih družinskih vezeh. Tradicionalna albanska kultura je globoko zakoreninjena v običajih, glasbi, plesu in literaturi. Vendar pa je Albanija v zadnjih desetletjih doživela hitre družbene in gospodarske spremembe, ki so prinesle tudi vplive zahodne kulture, še posebej v večjih mestih. Versko gledano je prebivalstvo večinoma muslimansko, obstajajo pa tudi pomembne skupnosti pravoslavnih kristjanov in katoličanov. Ta verska raznolikost je skozi zgodovino sobivala v miru in strpnosti, kar je ena izmed značilnosti albanske družbe. Kanun, starodavni albanski zakonik, ki je urejal družbene odnose in ravnanje v različnih situacijah, še vedno vpliva na nekatere vidike življenja, čeprav je njegova vloga v moderni družbi omejena. Glasba in ples sta pomemben del albanske identitete, s tradicionalnimi instrumenti, kot je lahuta, in živahnimi plesi, ki pripovedujejo zgodbe o zgodovini in vsakdanjem življenju.
Zgodovina: Od Ilirijcev do sodobne države
Zgodovina Albanije sega v globoko antiko, ko je bilo ozemlje naseljeno s starodavnimi Ilirci. Skozi stoletja je regija doživela številne osvajalske pohode in vladavine različnih imperijev, vključno z Rimljani, Bizantinci in Osmanskim cesarstvom. Osmansko cesarstvo je imelo na Albanijo dolgotrajen vpliv, ki se je odrazil v kulturi, jeziku in religiji. V tem obdobju je pomembno vlogo igral nacionalni junak Skenderbeg, ki je v 15. stoletju vodil upor proti Osmanom in za kratek čas ustvaril neodvisno albansko kneževino. V začetku 20. stoletja je Albanija končno dosegla neodvisnost, vendar je njena pot do stabilnosti in razvoja potekala skozi zahtevna obdobja, vključno z obema svetovnima vojnama. Po drugi svetovni vojni je Albanija postala komunistična država pod vodstvom Enverja Hoxhe, ki je uvedel strogo izolacionistično politiko in se odcepil od Sovjetske zveze in Kitajske. Ta obdobje je zaznamovalo obsežno propagando, represijo in pomanjkanje osnovnih dobrin. Po padcu komunizma v začetku 90. let 20. stoletja je Albanija začela svojo pot tranzicije k demokraciji in tržnemu gospodarstvu. Ta prehod ni bil enostaven in je bil zaznamovan s političnimi nemiri, gospodarskimi težavami in množično emigracijo. Kljub tem izzivom je Albanija v zadnjih letih dosegla pomemben napredek na poti k stabilnosti, gospodarski rasti in evropskim integracijam, saj je članica Nata in kandidatka za članstvo v Evropski uniji.
Geografija: Raznolikost od morja do gora
Geografsko je Albanija izjemno raznolika dežela. Obale Jadranskega in Jonskega morja ponujajo kilometre čudovitih plaž, od peščenih do prodnatih, ter skalnate zalive, ki vabijo k raziskovanju. Južna obala, znana kot Albanska riviera, je še posebej priljubljena zaradi svojih kristalno čistih voda, bujne vegetacije in idiličnih plaž, kot sta Ksamil in Dhërmi. V notranjosti države se teren dviga v rodovitne nižine in doline, kjer prevladuje kmetijstvo, ter nato proti mogočnim gorovjem. Najbolj znana so Prokleta gorovja, ki segajo v severno Albanijo in mejijo s Črno goro ter Kosovo. Ta gorovja, z vrhovi, ki se dvigajo nad 2500 metrov, so raj za pohodnike in ljubitelje narave, s slikovitimi jezeri, globokimi soteskami in neokrnjenimi gozdovi. Med najbolj znanimi gorami so Jezerca, ki je najvišji vrh Albanije. Reke, kot so Drin, Shkumbin in Vjosa, tečejo skozi državo in ustvarjajo slikovite doline ter pomagajo pri namakanju polj. Jezera, kot je Skadarsko jezero na meji s Črno goro, so pomembna ekološka območja in nudijo priložnosti za vodne športe in opazovanje ptic. Klima v Albaniji je sredozemska na obali, z vročimi poletji in blagimi zimami, medtem ko so v notranjosti temperature bolj celinske, z mrzlimi zimami in vročimi poletji. Ta geografska raznolikost omogoča bogato biotsko raznovrstnost in ponuja nešteto možnosti za turizem in rekreacijo.
Gospodarstvo: Pot do rasti in stabilnosti
Gospodarstvo Albanije je v zadnjih dveh desetletjih doživelo znatne spremembe. Po letu 1990 se je država postopoma oddaljila od centralno načrtovanega gospodarstva in se usmerila k tržnemu gospodarstvu. Glavne gospodarske panoge vključujejo storitveni sektor, ki predstavlja velik del BDP-ja, predvsem turizem, ki se hitro razvija, ter kmetijstvo, rudarstvo in lahka industrija. Albanija je bogata z naravnimi viri, kot so nafta, plin, premog, krom in baker, ki predstavljajo pomemben del izvoza. Kmetijstvo še vedno igra pomembno vlogo, predvsem pridelava oljk, grozdja, žita in zelenjave. Vendar pa se sooča z izzivi, kot so nizka produktivnost in pomanjkanje naložb. Turizem je postal ključni motor rasti, saj država privablja vse več obiskovalcev s svojo naravno lepoto, zgodovinskimi znamenitostmi in cenovno ugodnostjo. V zadnjih letih je Albanija zabeležila stabilno gospodarsko rast, vendar se še vedno sooča s strukturnimi izzivi, kot so visoka brezposelnost, korupcija in potreba po nadaljnjih naložbah v infrastrukturo. Vlada si prizadeva za izboljšanje poslovnega okolja, privabljanje tujih naložb in krepitev vladavine prava, kar naj bi pripomoglo k nadaljnjemu razvoju države. Članstvo v Natu in ambicije za članstvo v Evropski uniji prav tako spodbujajo gospodarske reforme in usklajevanje z evropskimi standardi.
Turistične zanimivosti: Od starodavnih mest do neokrnjene narave
Albanija ponuja nešteto turističnih zanimivosti, ki zadovoljijo različne interese. Za ljubitelje zgodovine in kulture so obvezni obiski mest Gjirokastër in Berat, ki sta pod Unescovo zaščito. Gjirokastër, kamnito mesto, očara s svojimi tipičnimi hišami s kamnitimi strehami, ozkimi tlakovanimi ulicami in mogočnim gradom, ki ponuja čudovit razgled na dolino. Berat, znan kot mesto tisočerih oken, se ponaša s slikovitim razgledom na hiše, ki se dvigajo po pobočju hriba, z belimi stenami in temnimi lesenimi okni, ki dajejo vtis, da gledajo na reko Osum. Glavno mesto Tirana je živahno središče, kjer se prepletajo zgodovinske zgradbe, kot je Skenderbegov trg in Narodni zgodovinski muzej, z modernimi kavarnami, bari in restavracijami. Obiskovalci lahko raziskujejo tudi arheološka najdišča, kot je Butrint, starodavno grško in rimsko mesto, ki je prav tako na seznamu Unescove dediščine, s svojo dobro ohranjeno akropolo, gledališčem in baziliko. Za ljubitelje narave in avanture so Albanske Alpe, znane tudi kot Proklete gore, idealna destinacija. Tu se lahko podate na zahtevne pohodniške ture po slikovitih poteh, obiščete čudovita ledeniška jezera, kot je jezero Theth, in občudujete osupljive razglede. Ob obali pa se razprostira Albanska riviera, ki ponuja rajske plaže, čisto morje in prijetna letovišča. Plaže, kot so Ksamil, Dhërmi in Himara, privabljajo obiskovalce s svojo lepoto in možnostmi za vodne športe. Narodni parki, kot je Divjaka-Karavasta s svojo laguno in bogatim ptičjim svetom, ter parki v gorovjih, ponujajo priložnosti za opazovanje divjih živali in uživanje v neokrnjeni naravi. Albanija je dežela, ki ponuja bogato paleto doživetij, od zgodovinskih spomenikov do osupljive narave, in postaja vse bolj priljubljena destinacija za popotnike, ki iščejo pristno in neokrnjeno izkušnjo.
Albanija je dežela kontrastov, kjer se stara tradicija srečuje z modernim življenjem, kjer se gore spuščajo do modrega morja, in kjer je vsak kotiček skrbno varovana skrivnost, ki čaka, da jo odkrijete.
Informacije o države Albanija
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Albanija (angleški Albania) je na mestu/celine Europe. Albanija ima površino 28 748 km2 i 3 002 859 ljudi. Najvišja točka je višina 2 764 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Maja e Korabit (Golem Korab). Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Jadransko morje. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 28 november 1912. Glavno mesto se imenuje Tirana (Tirane). Albanijaje mednarodno kratico AL.
Albanija - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 25 230 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 7 800 $. BDP raste 2.00 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 3.50 % letno. Albanija ima 1 053 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 3 002 859 ljudi). Brezposelnost je 13.30 %. Albanija vprašanja 6.90 % BDP za zdravstvo in 1,49 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 59.70 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 5 700 000 000 USD.
Albanija - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Albanija ima 3 002 859 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 0.28 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 12.38. Vsaka mama je v povprečju 1.48 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 14.12 in maternalne umrljivosti 27.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 77.59 let. Stopnja umrljivosti je 6.25 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Albanija - promet in telekomunikacije
Albanija ima 18 000 km cest, 339 kilometrov železniških prog in 5 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 41 km. Tukaj je registrirana 17 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Albanija je 3 100 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 338 800. Albanija ima 1 300 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 15 505 internetnih povezav. Albanija bila dodeljena domene prvega reda .al.
Albanija - energetika
Albanija letno porabi 4 521 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 5 209 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 1 610 000 kW. Albanija izvoz 1 906 000 000 kWh in uvoz 1 005 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 9.9 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 90.1 %. V državi Albanija se vsako leto obirajo 15 520 sodčkov nafte.
Ključne besede: Albanija, svetovne države, zastavo države, nacionalne zastave, zastave držav na svetu, demografija, Seznam držav, Zastava Albanije, gospodarstvo, zastave držav, seznam zastav, vse oznake, energetika, informacije, državne zastave, zastave, promet in telekomunikacije, politike.