Makedonija
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 |  |
| Ikona 32x16 |  |
Makedonija
Se svetom: Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija, je država v jugovzhodni Evropi, ki se nahaja na Balkanskem polotoku. Njeno srce je obdano s kopnim in meji na pet držav: na severu s Srbijo in Kosovom, na vzhodu z Bolgarijo, na jugu z Grčijo in na zahodu z Albanijo. Ta geografska lega je skozi zgodovino državo postavila na stičišče različnih kultur, imperijev in civilizacij, kar je pustilo neizbrisen pečat na njeni identiteti, kulturi in dediščini. Severna Makedonija je relativno majhna država, z območjem, ki obsega približno 25.713 kvadratnih kilometrov, a njena zgodovina in naravne lepote so neizmerne. Glavno mesto in največje mesto je Skopje, živahno središče, ki združuje staro in novo, kjer se moderne arhitekturne zasnove prepletajo s srednjeveškimi utrdbami in tradicionalnimi bazarji.
Prebivalstvo Severne Makedonije je raznoliko, kar je posledica bogate zgodovine in križišč narodov. Po zadnjih podatkih živi v državi okoli 2,1 milijona ljudi. Največjo etnično skupino tvorijo Makedonci, ki govorijo makedonski jezik, ki spada v južnoslovansko vejo. Poleg Makedoncev živi v državi tudi pomembna albanska manjšina, ki predstavlja drugo največjo etnično skupino. Njihova prisotnost je še posebej izrazita v zahodnih in severozahodnih delih države. Poleg teh dveh glavnih skupin, v Severni Makedoniji živijo tudi Romi, Turki, Srbi, Bošnjaki in druge manjše narodnosti, kar ustvarja bogat mozaik kultur, jezikov in tradicij. Ta multietnična sestava je bila skozi zgodovino vir tako bogastva kot tudi izzivov, saj se država še vedno trudi najti popolno ravnovesje med različnimi skupnostmi. Verska sestava je prav tako raznolika, večina Makedoncev je pravoslavne vere, medtem ko je večina Albancev in Turkov muslimanske vere. Ta verska pluralnost se odraža v arhitekturi mest in vasi, kjer ob bok stojijo cerkve in mošeje.
Zgodovina Severne Makedonije je dolga in kompleksna, polna vzponov in padcev, osvajanj in neodvisnosti. Območje današnje Severne Makedonije je bilo naseljeno že od pradavnine. V antičnih časih je bilo del kraljevine Makedonije, ki jo je proslavil Aleksander Veliki. Po padcu makedonskega kraljestva je regija postala del Rimskega cesarstva, nato Bizantinskega cesarstva. V zgodnjem srednjem veku so se na območje naselili Slovani, ki so postopoma prevzeli prevladujočo vlogo. V tem obdobju je bila regija del različnih slovanskih držav, vključno z Samuilovim carstvom, ki je bilo močno središče odpor proti Bizantinskemu cesarstvu. V 12. stoletju je območje postalo del drugega Bolgarskega cesarstva, nato pa je prišlo pod oblast srbskega cesarstva. V 14. stoletju je regija padla pod osmansko oblast, ki je trajala več kot pet stoletov. Pod osmansko vladavino je bila regija znana kot Makedonija in je bila del različnih osmanskih provinc. V tem dolgem obdobju so se prepletale različne kulture in vere, kar je pustilo globok pečat na makedonski identiteti. V 19. in začetku 20. stoletja je prišlo do prebujanja nacionalne zavesti med Makedonci, ki so se borili za neodvisnost. Po balkanskih vojnah in prvi svetovni vojni je bila regija razdeljena med sosednje države. Večji del je postal del Kraljevine Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je bila Makedonija okupirana s strani Bolgarije. Po vojni je postala Socialistična republika Makedonija znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. Leta 1991 je Makedonija mirno razglasila neodvisnost od Jugoslavije. Vendar pa je država naletela na ovire pri mednarodnem priznanju zaradi spora z Grčijo glede imena Makedonija. Po dolgotrajnih pogajanjih je bila leta 2018 dosežena Prespanska pogodba, s katero se je država preimenovala v Republiko Severno Makedonijo, kar je omogočilo njeno polno mednarodno integracijo, vključno s članstvom v Natu in začetkom pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.
Geografija Severne Makedonije je izjemno raznolika in slikovita. Država je večinoma gorata, z gorovji, ki se raztezajo čez večino njenega ozemlja. Najpomembnejša gorovja so Šar planina na severozahodu, Bistra in Korab na zahodu ter Osogovske planine na vzhodu. Najvišji vrh je Golem Korab, ki se dviga 2.764 metrov nad morjem. Skozi državo tečejo številne reke, med katerimi je najpomembnejša reka Vardar, ki teče skozi prestolnico Skopje in se izliva v Egejsko morje. Druge pomembne reke so Treska, Pčinja in Crna reka. Severna Makedonija je bogata z jezeri, med katerimi izstopajo tri velika tektonska jezera: Ohridsko jezero, Prespansko jezero in Dojransko jezero. Ohridsko jezero je najgloblje in najstarejše jezero v Evropi, znano po svoji izjemni biološki raznovrstnosti in je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Njegova čista voda in edinstven ekosistem privabljata številne obiskovalce. Podnebje v Severni Makedoniji je celinsko, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Vendar pa vpliv Sredozemlja prinaša milejše zime na jugu in v dolinah, medtem ko so gore bolj izpostavljene snegu in nizkim temperaturam. Ta raznolikost podnebja in reliefa ustvarja idealne pogoje za različne ekosisteme, od bujnih gozdov do skalnatih vrhov in plodnih dolin.
Gospodarstvo Severne Makedonije je v fazi tranzicije in se postopoma razvija. V preteklosti je bilo gospodarstvo močno vezano na industrijo in kmetijstvo, danes pa se vse bolj usmerja v storitve in sodobne panoge. Ključni sektorji vključujejo industrijo, kmetijstvo, turizem in informacijske tehnologije. Med industrijskimi panogami prevladujejo predelovalna industrija, predvsem proizvodnja kovin, kemikalij, tekstila in živilskih izdelkov. Kmetijstvo ostaja pomemben sektor, s poudarkom na pridelavi žita, zelenjave, sadja in grozdja, ki se uporablja tudi za proizvodnjo vina. Severna Makedonija je znana po svojih vinogradih in kakovostnih vinih, ki postajajo vse bolj prepoznavna tudi na mednarodnih trgih. V zadnjih letih se intenzivno razvija turizem, ki postaja vse pomembnejši vir prihodkov. Turiste privlačijo naravne lepote, zgodovinske znamenitosti, kulturna dediščina in gostoljubnost lokalnega prebivalstva. Posebej pomembno vlogo igrajo Ohrid in njegovo jezero, ki sta magnet za turiste z vsega sveta. V zadnjih letih se je močno razširil tudi sektor informacijskih tehnologij, ki ponuja nove zaposlitvene možnosti in prispeva k modernizaciji gospodarstva. Država se sooča z izzivi, kot so visoka brezposelnost in potreba po nadaljnjih strukturnih reformah, vendar pa napredek pri integraciji v Evropsko unijo obeta nadaljnjo gospodarsko rast in stabilnost.
Turistične zanimivosti Severne Makedonije so izjemno bogate in raznolike, kar ponuja nepozabna doživetja za vsakega obiskovalca. Nesporno je najpomembnejša destinacija Ohridsko jezero, ki je skupaj z mestom Ohrid uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Jezero samo je dragulj Balkana, s kristalno čisto vodo in edinstveno floro in favno. Mesto Ohrid, ki se nahaja na obali jezera, je znano kot balkanski Jeruzalem zaradi svoje bogate zgodovine in velikega števila cerkva in samostanov, ki pričajo o njegovi nekdanji duhovni in kulturni vlogi. Med najbolj znanimi cerkvami sta sveti Jovan Kaneo s svojo ikonično lokacijo na pečini nad jezerom in cerkev svete Sofije z bogatimi freskami. Poleg Ohrida je Skopje, glavno mesto, tudi pomembna turistična destinacija. Skopje je mešanica starega in novega. Obiskovalci lahko raziskujejo staro čaršijo (Stara čaršija), eno največjih in najbolje ohranjenih osmanskih bazarjev v Evropi, z ozkimi ulicami, tradicionalnimi trgovinami, mošejami in karavanseraji. Nad čaršijo se dviga Skopska trdnjava (Kale), ki ponuja čudovit razgled na mesto. V zadnjih letih je Skopje doživelo obsežno prenovo, kjer so bile zgrajene številne nove impozantne zgradbe, spomeniki in mostovi, ki dajejo mestu edinstven pečat. V notranjosti države se nahajajo številni naravni parki in gorovja, ki so idealni za pohodništvo, plezanje in raziskovanje narave. Nacionalni park Mavrovo je največji park v državi, znan po svojih gozdovih, jezerih in slapovih, pa tudi po smučarskih centrih pozimi. Nacionalni park Galičica, ki leži med Ohridskim in Prespanskim jezerom, ponuja osupljive razglede in bogato biotsko raznovrstnost. Matka Canyon v bližini Skopja je priljubljena destinacija za izlete, kjer lahko obiskovalci uživajo v vožnji s čolnom po reki Treska, obiskujejo srednjeveške samostane in raziskujejo jame. Severna Makedonija ponuja tudi bogato kulinarično dediščino, s tradicionalnimi jedmi, ki odražajo vplive balkanske, sredozemske in osmanske kuhinje. Obiskovalci lahko uživajo v okusnih jedeh, kot so tavče gravče, ajvar, burek in različne mesne specialitete, vse to pa je pogosto poplaknjeno z odličnimi lokalnimi vini. Gostoljubnost lokalnega prebivalstva dodaja piko na i vsaki turistični izkušnji.
Informacije o države Makedonija
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Makedonija (angleški Macedonia) je na mestu/celine Europe. Makedonija ima površino 25 713 km2 i 2 082 370 ljudi. Najvišja točka je višina 2 764 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Golem Korab (Maja e Korabit). Najnižja točka se nahaja na ravni 50 m.n.m.g. in se imenuje Reka Vardar. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 8 september 1991. Glavno mesto se imenuje Skopje. Makedonijaje mednarodno kratico MK.
Makedonija - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 21 620 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 10 500 $. BDP raste 3.00 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 3.90 % letno. Makedonija ima 942 400 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 2 082 370 ljudi). Brezposelnost je 31.40 %. Makedonija vprašanja 6.90 % BDP za zdravstvo in 6,00 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 28.20 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 6 609 000 000 USD.
Makedonija - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Makedonija ima 2 082 370 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini 0.24 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 11.80. Vsaka mama je v povprečju 1.59 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 8.32 in maternalne umrljivosti 10.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 75.36 let. Stopnja umrljivosti je 8.95 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Makedonija - promet in telekomunikacije
Makedonija ima 13 736 km cest, 699 kilometrov železniških prog in 14 letališčih.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Makedonija je 2 257 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 413 500. Makedonija ima 1 057 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 62 718 internetnih povezav. Makedonija bila dodeljena domene prvega reda .mk.
Makedonija - energetika
Makedonija letno porabi 9 024 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 6 390 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 1 540 000 kW. Makedonija izvoz 0 kWh in uvoz 2 634 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 65.7 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 34.3 %.
Ključne besede: Seznam držav, informacije, promet in telekomunikacije, zastave držav na svetu, seznam zastav, demografija, gospodarstvo, vse oznake, zastave držav, zastave, Zastava Makedonije, Makedonija, nacionalne zastave, svetovne države, zastavo države, energetika, državne zastave, politike.