Romunija
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x59 |  |
| Ikona 32x21 |  |
Romunija
Romunija: Dežela kontrastov in bogate dediščine
Romunija, država, ki leži na križišču Srednje in Vzhodne Evrope, je dežela izjemnih kontrastov, kjer se prepletajo starodavne tradicije s sodobnim razvojem, kjer se rodovitne ravnice srečujejo z mogočnimi gorami in kjer bogata zgodovina pušča neizbrisen pečat na vsakem koraku. Z območjem, ki obsega več kot 238.000 kvadratnih kilometrov, in z okoli 19 milijoni prebivalcev, je Romunija največja država v jugovzhodni Evropi in pomemben igralec na evropskem političnem in gospodarskem prizorišču. Njeno prebivalstvo je etnično raznoliko, večino sestavljajo Romuni, ki pa živijo ob bok pomembnim madžarskim, romskim, nemškim in drugim manjšinam, kar ustvarja bogato kulturno paleto. Ta raznolikost se odraža v jeziku, običajih in praznovanjih, ki sestavljajo edinstveno romunsko identiteto. Romunščina, romanski jezik s slovanskimi vplivi, je uradni jezik, vendar se na nekaterih območjih govorijo tudi madžarščina, nemščina in romščina, kar priča o dolgi zgodovini sobivanja različnih etničnih skupin.
Zgodovina Romunije je zapletena in turbulentna, zaznamovana s številnimi osvajalskimi pohodi, boji za neodvisnost in obdobji cvetenja ter propada. Njeni začetki segajo v prazgodovino, ko so ozemlje naseljevale različne plemenske skupine, vključno s Tračani, ki so pustili sledi svoje kulture. Ključni trenutek v zgodovini regije je bil prihod Rimljanov v 2. stoletju našega štetja, ki so ustanovili provinco Dakijo. Rimsko osvajanje je prineslo latinski jezik, rimsko pravo in upravne strukture, ki so močno vplivale na razvoj romunskega jezika in kulture. Po umiku Rimljanov je ozemlje postalo tarča vdora Gotskih plemen, Hunov, Avarov in Slovanov, kar je vodilo v obdobje migracij in oblikovanja novih političnih entitet. V srednjem veku so na območju današnje Romunije nastale tri pomembne kneževine: Vlaška, Moldavija in Transilvanija. Te kneževine so se pogosto borile med seboj, hkrati pa so se morale braniti pred zunanjimi sovražniki, predvsem pred Osmanskim cesarstvom, ki je v 15. stoletju začelo svojo ekspanzijo v regijo. Vlad III. Drakula, znan kot Vlad Tepeš, je v 15. stoletju postal simbol odpora proti Osmanskemu cesarstvu in kljub svoji krutosti, ki je navdihnila literarno pošast, je postal tudi nacionalni junak, ki je branil neodvisnost svoje dežele. V naslednjih stoletjih je Romunija postopoma padala pod vpliv Osmanskega cesarstva, medtem ko je Transilvanija prišla pod oblast Habsburške monarhije. 19. stoletje je prineslo vzpon nacionalizma in željo po združitvi vseh romunsko govorečih ozemelj. Ta cilj se je uresničil leta 1859 z združitvijo Vlaške in Moldavije pod enim knezem, kar je bil prvi korak k sodobni Romuniji. Končno, po prvi svetovni vojni, leta 1918, je bila ustanovljena Velika Romunija, ki je združila Transilvanijo, Besarabijo in Bukovino z nekdanjimi kneževinami. Obdobje med obema svetovnima vojnama je bilo zaznamovano s poskusi demokratizacije in gospodarskega razvoja, vendar je bilo prekinjeno z drugo svetovno vojno. Po vojni je Romunija padla pod vpliv Sovjetske zveze in postala komunistična država pod vodstvom Nicolae Ceauescuja. Njegova vladavina, ki se je začela v 60. letih 20. stoletja, je bila zaznamovana s strogo avtoritarnostjo, kultom osebnosti in uničujočimi ekonomskimi politikami, ki so pripeljale do revščine in nezadovoljstva. Končno, leta 1989, je izbruhnila romunska revolucija, ki je odstavila in usmrtila Ceauescuja ter prinesla demokratične spremembe. Od takrat Romunija stremi k vključitvi v zahodne strukture, kar se je uresničilo z vstopom v NATO leta 2004 in Evropsko unijo leta 2007.
Geografsko je Romunija izjemno raznolika. Na severu in vzhodu državo obdajajo južni Karpati, znani kot Transilvanske Alpe, ki se dvigajo do višine več kot 2500 metrov. Te gore so domovina številnim endemičnim rastlinskim in živalskim vrstam ter nudijo osupljive pokrajine, ki so idealne za pohodništvo, smučanje in raziskovanje. V osrednjem delu države se nahaja Transilvanska planota, ki jo obdajajo gore. Na jugu se razprostira rodovitna Vlaška nižina, ki jo prečka reka Donava, najpomembnejša plovna pot v državi. Donava se nato izliva v Črno morje, kjer se nahaja njena osupljiva delta, Unescova svetovna dediščina, ki je raj za ptice in edinstven ekosistem. Vzhodno od Karpatov se nahaja Moldavija, dežela gričev in vinogradov, znana po svojih samostanih s freskami. Romunija ima bogato mrežo rek, katerih glavna reka je Donava, ki tvori velik del njene južne meje in teče skozi državo, preden se izlije v Črno morje. Druge pomembne reke vključujejo Olt, Siret in Prut. Vpliv reke Donave je ključen za kmetijstvo in promet, njena delta pa predstavlja enega najpomembnejših mokrišč v Evropi.
Gospodarstvo Romunije je v zadnjih desetletjih doživelo znatne preobrazbe. Po padcu komunizma se je država usmerila k tržnemu gospodarstvu in postopoma integrirala v evropsko gospodarsko območje. Ključni sektorji vključujejo industrijo, storitve in kmetijstvo. V industriji prevladujejo avtomobilska industrija, kemična industrija, gradbeništvo in proizvodnja strojev. Po vstopu v Evropsko unijo je Romunija postala privlačna destinacija za tuje naložbe, kar je spodbudilo rast in modernizacijo proizvodnih obratov. Sektor storitev, zlasti turizem in IT, je v porastu, kar prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest in povečanju izvoza. Kmetijstvo ostaja pomemben sektor, saj Romunija razpolaga z obsežnimi obdelovalnimi površinami, zlasti v Vlaški nižini. Proizvaja žito, koruzo, sončnice, sladkorno peso in sadje. V zadnjih letih se povečujejo naložbe v modernizacijo kmetijske mehanizacije in uvajanje novih tehnologij, kar povečuje produktivnost in konkurenčnost. Kljub napredku se Romunija še vedno sooča z izzivi, kot so visoka stopnja korupcije, potreba po nadaljnjih strukturnih reformah in zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik.
Romunija je dežela, bogata s turističnimi zanimivostmi, ki privabljajo obiskovalce iz vsega sveta. Najbolj znana je verjetno Transilvanija, dežela gradov, legend in čarobnih pokrajin. Tu se nahaja slikoviti grad Bran, ki je pogosto povezan z legendami o grofu Drakuli, čeprav njegova zgodovinska povezava z njim ni povsem jasna. Grad Bran je impresivna srednjeveška trdnjava, ki ponosno stoji na skalnatem vrhu in ponuja dih jemajoče razglede na okolico. Poleg gradu Bran so pomembne turistične točke v Transilvaniji tudi grad Corvin v Hunedoari, ki velja za enega najlepših gotskih gradov v Evropi, ter zgodovinska mesta Sibiu, Braov in Sighioara, ki so pod zaščito Unesca. Sibiu, nekoč glavno mesto nemških kolonistov, je znano po svoji dobro ohranjeni srednjeveški arhitekturi, živahnem kulturnem življenju in bogatih muzejih. Braov, obdan s Karpati, je priljubljeno izhodišče za raziskovanje okoliških gorskih verig in ponuja živahno mestno jedro z zgodovinskim trgom in črno cerkvijo. Sighioara, rojstni kraj Vlad Tepeša, je eno redkih še vedno naseljenih srednjeveških citadel v Evropi, ki je s svojimi barvitimi hišami, ozkimi ulicami in obrambnimi stolpi kot iz pravljice. Poleg Transilvanije Romunija ponuja tudi druge fascinantne destinacije. Bukarešta, glavno mesto države, je živahno metropola, ki združuje veličastno arhitekturo iz obdobja med obema vojnama, vključno s ogromno parlamentarno palačo, ki je ena največjih upravnih zgradb na svetu, s sodobnimi trgovskimi centri in dinamičnim nočnim življenjem. Na severu države se nahaja Bukovina, regija, znana po svojih poslikanih samostanih, ki so uvrščeni na seznam Unescove svetovne dediščine. Samostani Vorone, Moldovia, Sucevia in Humor z izjemnimi freskami, ki prikazujejo biblijske prizore in zgodovinske dogodke, so edinstveni spomeniki krščanske umetnosti. Obiskovalci lahko občudujejo živahne barve in podrobne pripovedi, ki krasijo zunanje in notranje stene teh samostanov. Na vzhodu države se nahaja romunska obala Črnega morja, ki ponuja dolge peščene plaže, živahna letovišča, kot je Mamaia, in zgodovinska pristanišča, kot je Constana. Črnomorska obala je priljubljena destinacija za poletne počitnice, kjer se lahko obiskovalci sprostijo ob morju, uživajo v vodnih športih in raziskujejo antične ruševine, kot je Histria. Ne smemo pozabiti na reko Donavo in njeno delto, ki je raj za ljubitelje narave. Donavska delta je edinstven ekosistem, kjer se Donava razcepi na več krakov, preden se izlije v Črno morje. To območje je dom več kot 300 vrstam ptic, vključno z pelikani, kormorani in čapljami, ter ponuja nepozabne izkušnje za opazovanje divjih živali, ribolov in kanuistične izlete. Romunija je tudi dežela termalnih vrelcev in zdravilišč, ki ponujajo priložnost za sprostitev in regeneracijo. V gorah se nahajajo skrita jezera, slapovi in gozdovi, ki vabijo k raziskovanju in doživljanju neokrnjene narave.
Romunija je dežela, ki ponuja nešteto doživetij za vsakega popotnika. Od mogočnih Karpatov do slikovitih samostanov, od zgodovinskih mest do živahnih obalnih letovišč, Romunija je destinacija, ki vas bo očarala s svojo lepoto, bogato zgodovino in gostoljubnostjo svojih prebivalcev. Je država, ki se nenehno razvija, a hkrati ohranja svojo edinstveno identiteto, kar jo dela še toliko bolj privlačno za raziskovanje. Njeni prebivalci, ki so ponosni na svojo dediščino, vas bodo sprejeli z odprtimi rokami in vam pokazali srce Romunije, ki je polno življenja, barv in zgodb.
Informacije o države Romunija
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Romunija (angleški Romania) je na mestu/celine Europe. Romunija ima površino 238 391 km2 i 21 848 504 ljudi. Najvišja točka je višina 2 544 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Moldoveanu. Najnižja točka se nahaja na ravni 0 m.n.m.g. in se imenuje Črno morje. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 9. maj 1877. Glavno mesto se imenuje Bukarešta. Romunijaje mednarodno kratico RO.
Romunija - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 270 600 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 12 600 $. BDP raste 2.50 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 5.80 % letno. Romunija ima 9 252 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 21 848 504 ljudi). Brezposelnost je 5.10 %. Romunija vprašanja 5.40 % BDP za zdravstvo in 1,90 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 38.60 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 136 100 000 000 USD.
Romunija - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Romunija ima 21 848 504 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini -0.26 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 9.49. Vsaka mama je v povprečju 1.30 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 10.73 in maternalne umrljivosti 27.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 74.22 let. Stopnja umrljivosti je 11.84 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Romunija - promet in telekomunikacije
Romunija ima 82 386 km cest, 10 785 kilometrov železniških prog in 53 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 1 731 km. Tukaj je registrirana 5 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Romunija je 23 400 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 4 700 000. Romunija ima 7 787 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 2 702 000 internetnih povezav. Romunija bila dodeljena domene prvega reda .ro.
Romunija - energetika
Romunija letno porabi 45 610 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 57 340 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 20 650 000 kW. Romunija izvoz 3 030 000 000 kWh in uvoz 767 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 62.5 %, jedrska energija: 6.3 %, Obnovljivi viri: 0.1 %, hidroelektrarne: 31.1 %. V državi Romunija se vsako leto obirajo 92 140 sodčkov nafte.
Ključne besede: informacije, nacionalne zastave, vse oznake, Seznam držav, zastavo države, promet in telekomunikacije, Romunija, zastave, seznam zastav, državne zastave, zastave držav, gospodarstvo, zastave držav na svetu, Zastava Romunije, svetovne države, energetika, demografija, politike.