Moldavija
Zastava za prenos v resolucijah
| Ikona 88x44 |  |
| Ikona 32x16 |  |
Moldavija
Moldavija: Skrita dragulj Vzhodne Evrope
Moldavija, uradno Republika Moldavija, je celinska država, ki se nahaja v vzhodni Evropi, med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu, severu in jugu. Pogosto spregledana v primerjavi s svojimi bolj znanimi sosedami, Moldavija skriva bogato zgodovino, edinstveno kulturo in osupljivo pokrajino, ki čaka na odkritje. S svojimi rodovitnimi dolinami, vinogradi, ki se razprostirajo po gričih, in zgodovinskimi samostani, je Moldavija država kontrastov, ki ponuja pristno izkušnjo vzhodnoevropskega življenja. Njeno prebivalstvo, ki je močno povezano s svojo zgodovino in tradicijami, odraža zapleteno prepletanje kultur, ki so oblikovale to regijo skozi stoletja.
Geografija Moldavije je ključnega pomena za njeno identiteto in gospodarstvo. Država je večinoma gričevnata, s širokimi dolinami, ki jih prečkajo številne reke, med katerimi sta najpomembnejši Dnester na vzhodu in Prut na zahodu, ki tvori večino njene meje z Romunijo. Najvišji vrhovi ne presegajo 300 metrov nadmorske višine, kar priča o blagi topografiji. Podnebje je celinsko, z vročimi poletji in mrzlimi zimami, ki pa ni tako ostro kot v nekaterih bolj severnih državah vzhodne Evrope. Ta rodovitna zemlja, znana kot „črnica“ ali „černozem“, je idealna za kmetijstvo, še posebej za pridelavo grozdja in žita, kar je močno vplivalo na gospodarski razvoj Moldavije skozi njeno zgodovino. Velik del ozemlja je prekrit s gozdovi, predvsem v severnih in osrednjih regijah, kar prispeva k naravni lepoti države. Posebno zanimivost predstavlja tudi regija Transnistria, ki se nahaja na vzhodnem bregu Dnestra in je de facto neodvisna država, čeprav mednarodno ni priznana. Ta regija ima svojo posebno zgodovino in kulturne značilnosti, ki dodatno zapletajo politično in geografsko sliko Moldavije.
Zgodovina Moldavije je zapletena in polna prehodov, ki so pustili neizbrisen pečat na njeni kulturi in identiteti. Območje današnje Moldavije je bilo poseljeno že od antičnih časov, a svojo državno obliko je začelo dobivati v srednjem veku. Pomemben mejnik je bil nastanek Kneževine Moldavije v 14. stoletju, ki je postala močna država, ki se je uspešno upirala mongolskim in kasneje osmanskim vplivom. Vrhunec njene moči je dosegla pod vladavino Štefana Velikega v 15. stoletju, ki je postal narodni junak in simbol moldavske odpornosti. Vendar pa so se skozi stoletja tu izmenjevale različne oblasti: od moldavskih knezov, preko poljsko-litovske Unije do Otomanskega cesarstva. V 19. stoletju je večina ozemlja današnje Moldavije prišla pod oblast Ruskega cesarstva, kar je vplivalo na njeno kulturno in jezikovno identiteto. Po prvi svetovni vojni se je Moldavija združila z Romunijo, vendar je bila po drugi svetovni vojni priključena Sovjetski zvezi kot Moldavska sovjetska socialistična republika. To obdobje je prineslo industrializacijo, kolektivizacijo kmetijstva in močno rusifikacijo, ki je pustila sledove v družbi. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Moldavija ponovno pridobila neodvisnost, a se je kmalu soočila z notranjimi nemiri in vojno v Transnistrii, ki še vedno ni dokončno rešena. Ta bogata in pogosto burna zgodovina je oblikovala moldavski narod, ki je znan po svoji močni povezanosti s koreninami in odpornosti.
Prebivalstvo Moldavije je etnično raznoliko, čeprav so Moldavci, ki govorijo moldavščino (ki je v bistvu romunščina, poimenovana drugače zaradi zgodovinskih in političnih razlogov), najštevilčnejša skupina. Poleg Moldavcev živijo v državi tudi pomembne manjšine, vključno z Ukrajinci, Rusi, Gagauzi (turško govoreča pravoslavna manjšina) in Romi. Ta etnična mešanica je posledica zgodovinskih migracij in političnih vplivov različnih imperijev. Moldavci so znani po svoji gostoljubnosti, toplini in močnih družinskih vezeh. Njihova kultura je bogata s tradicijami, ki vključujejo ljudsko glasbo, plese in obrtne veščine, kot je vezenje in lončarstvo. Versko je večina prebivalstva pravoslavne vere, ki igra pomembno vlogo v družbenem življenju in praznovanjih. Kljub gospodarskim izzivom ohranjajo prebivalci Moldavije močan občutek narodne identitete in ponos na svojo dediščino. V zadnjih letih je Moldavija doživela tudi izseljevanje dela prebivalstva, predvsem v zahodnoevropske države, kar predstavlja enega od aktualnih družbenih izzivov.
Gospodarstvo Moldavije je v veliki meri odvisno od kmetijstva, zlasti pridelave grozdja, sadja, zelenjave in žita. Država je znana po svoji bogati tradiciji pridelave vina, ki sega stoletja nazaj. Moldavska vina, tako bela kot rdeča, pridobivajo mednarodno priznanje, še posebej tista iz regij, kot je Codru in Valul lui Traian. Poleg kmetijstva je v državi prisoten tudi nekaj industrijskega sektorja, predvsem v prehrambeni industriji, tekstilni industriji in lahki industriji. V zadnjih letih se Moldavija trudi privabiti tuje naložbe in razvijati storitveni sektor, vključno s turizmom. Vendar pa se država še vedno sooča s številnimi gospodarskimi izzivi, vključno z visoko stopnjo brezposelnosti, nizkimi plačami in korupcijo. Ključnega pomena za moldavsko gospodarstvo je tudi sodelovanje z Evropsko unijo, s katero Moldavija krepi svoje trgovinske in politične vezi, vključno s sporazumom o pridružitvi in prosti trgovini. Izseljenstvo, čeprav predstavlja izziv za delovno silo, prinaša tudi dohodke iz napotnic, ki pomembno prispevajo k BDP države.
Turistični potencial Moldavije je še vedno v veliki meri neizkoriščen, a ponuja bogato izkušnjo za tiste, ki iščejo pristnost in odkrivanje manj znanih kotičkov Evrope. Glavno mesto Kišinjev, čeprav je utrpelo znatno škodo med drugo svetovno vojno, ponuja zanimivo mešanico sovjetske arhitekture in sodobnih zgradb. Obiskovalci lahko raziščejo Narodni muzej zgodovine, Narodno galerijo umetnosti in sprehajajo po zelenih parkih, kot je park Stefan cel Mare. Posebno privlačnost predstavljajo številni samostani, ki so razpršeni po vsej državi in so pomembna duhovna in kulturna središča. Med najbolj znanimi so samostan Capriana, najstarejši samostan v Moldaviji, in samostan Orhei Vechi, ki je vključen na seznam Unescove svetovne dediščine. Orhei Vechi je arheološko najdišče, ki vključuje zgodovinske ruševine, jame in cerkve, vse to v slikoviti pokrajini ob reki Reut. Vinska turistična ponudba je vse bolj priljubljena, z možnostjo obiska velikih vinskih kleti, kot sta Milestii Mici, ki se ponaša z največjo vinsko kletjo na svetu po Guinnessovi knjigi rekordov, in Cricova, znana po svojih podzemnih rovih, kjer hranijo vina. Degustacije vin, obiski vinogradov in spoznavanje tradicionalnih postopkov pridelave so doživetje, ki ga ne smete zamuditi. Poleg tega lahko turisti odkrivajo podeželsko življenje, spoznavajo lokalne obrti in uživajo v tradicionalni moldavski kuhinji, ki je znana po okusnih jedeh, kot so mămăligă (koruzni žganci), placinte (slani ali sladki kolači) in sarmale (polnjeni zvitki iz zelja ali vinske trte). Kljub izzivom v infrastrukturi in promociji, Moldavija ponuja edinstveno potovanje v srce vzhodnoevropske kulture in tradicije, ki bo zagotovo pustilo nepozaben vtis na vsakega popotnika.
Informacije o države Moldavija
Informacije, ki prihajajo iz publikacije CIE World Factbook.
Država Moldavija (angleški Moldova) je na mestu/celine Europe. Moldavija ima površino 33 851 km2 i 3 656 843 ljudi. Najvišja točka je višina 430 metrov nad morsko gladino. in se imenuje Dealul Balanesti. Najnižja točka se nahaja na ravni 2 m.n.m.g. in se imenuje Pridnestrju River. Država je organizacija Republika in datum neodvisnosti 27. avgust 1991. Glavno mesto se imenuje Kišinjev (Kishinev). Moldavijaje mednarodno kratico MD.
Moldavija - gospodarstvo
Skupna bruto domači proizvod (BDP) 12 150 000 000 $. Skupna bruto domači proizvod na prebivalca po prilagoditi kupni moči 3 400 $. BDP raste 6.40 % letno. Inflacija (indeks cen življenjskih potrebščin) je enak 7.60 % letno. Moldavija ima 1 270 000 delovno sposobnega prebivalstva (od skupaj 3 656 843 ljudi). Brezposelnost je 6.70 %. Moldavija vprašanja 11.90 % BDP za zdravstvo in 0,40 % BDP za vojaške. Javni dolg države je okoli 29.30 % BDP. Skupni znesek tujega dolga je 5 200 000 000 USD.
Moldavija - demografija
Kot je predlagano zgoraj, Moldavija ima 3 656 843 prebivalcev. Rast prebivalstva v višini -1.01 % Na leto. Število rojstev na 1000 prebivalcev na leto 12.50. Vsaka mama je v povprečju 1.55 otrok. Stopnja umrljivosti dojenčkov je 13.65 in maternalne umrljivosti 41.00 smrti na 100.000 rojstev. Povprečna pričakovana življenjska doba je ocenjena 69.51 let. Stopnja umrljivosti je 12.62 ljudi na 1000 prebivalcev na leto.
Moldavija - promet in telekomunikacije
Moldavija ima 9 343 km cest, 1 190 kilometrov železniških prog in 10 letališčih. Skupna dolžina vodnih poti (plovne reke, kanali, kanali, itd) je 558 km. Tukaj je registrirana 121 plovil.
Aktivni mobilni telefoni (SIM kartica) v državi Moldavija je 3 715 000. Število aktivnih fiksnih telefonskih priključkov je 1 180 000. Moldavija ima 1 333 000 uporabnikov interneta, ki imajo dostop do 696 685 internetnih povezav. Moldavija bila dodeljena domene prvega reda .md.
Moldavija - energetika
Moldavija letno porabi 3 416 000 000 kWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije 3 386 000 000 kWh v elektrarnah, s skupno instalirano električno moč 551 000 kW. Moldavija izvoz 0 kWh in uvoz 1 464 000 000 kWh električne energije na leto Energetskih virov proizvodnje električne energije je, kot sledi: fosilna goriva: 88.4 %, jedrska energija: 0 %, Obnovljivi viri: 0.0 %, hidroelektrarne: 11.6 %.
Ključne besede: svetovne države, državne zastave, vse oznake, Zastava Moldavijo, demografija, promet in telekomunikacije, nacionalne zastave, zastavo države, seznam zastav, zastave držav, zastave držav na svetu, gospodarstvo, energetika, zastave, Seznam držav, Moldavija, informacije, politike.